Četudi se s procesom globalizacije suverenost nacionalnih držav zmanjšuje, le-te še vedno ohranjajo nadzor nad ‘pripadnostjo migrantov’ skozi uradne statistične klasifikacije in skozi proces konstruiranja nacionalne identitete. Ti procesi se kažejo na mnogih področjih vsakdanjega življenja migrantov in migrantk, eden od temeljnih je trg delovne sile, na katerega se osredotočamo v prispevku. Pozicioniranje migrantk iz t.i. tretjih držav, ki živijo v Sloveniji, na trgu delovne sile analiziramo skozi njihove življenjske zgodbe (zbrane leta 2006 in 2010). Večina jih nima stabilnih pozicij na trgu delovne sile, četudi imajo mnoge znanja in visoko izobrazbo, ali pa doživljajo zapoznel vstop na trg delovne sile. Posledično delo v neformalnem sektorju postane pomemben vir zaslužka, kar predstavlja nove možnosti za njihovo izkoriščanje. Tak trend kaže na vedno večjo neoliberalnost in deregulacijo na trgu delovne sile. Bolj celovito razumevanja položaja migrantk na trgu delovne sile je doseženo z uporabo intersekcionalnega pristopa, ki upošteva (so)učinkovanje različnih osi razlike, temeljne so spol, razredna in etnična pripadnost.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 32024877Pomanjkanje javnih skrbstvenih storitev in deregulacija in privatizacija skrbi nista le značilnost družb, v katere se preseljujejo migranti in migrantke, temveč so pereče vprašanje tudi v družbah, iz katerih ti prihajajo. Ta trend, ki ga še intenvizira demografski trend staranja prebivalstva, sproža pomembna vprašanja, ki se vežejo na blaginjo(starajočih) sorodnikov (npr. staršev, otrok) v družbah, iz katerih prihajajo migranti in na dolžnosti in pričakovanja, da bodo migranti in migrantke skrbeli za ostarele osebe in/ali otroke. Koncept skrbi na daljavo tako presega predstavo, da nudenje skrbi nujno vključuje geografsko/fizično bližino. Transnacionalne oblike nudenja skrbi, ki jih ne determinira lokalnost, vključujejo različne aspekte skrbi, kot je materialna skrb (npr. darila, pošiljanje denarja), emocionalna skrb in praktična skrb (zlasti z uporabo različnih komunikacijskih tehnologij, začasno ali stalno preselitvijo migrantov in migrantk in/ali njihovih družinskih članov), ki razširjajo ‘tradicionalen’ koncept skrbi. Za empirični prikaz različnih oblik skrbi v migrantskih družinah transnacionalne oblike nudenja skrbi analiziramo skozi izbrane življenjske zgodbe migrantk, ki živijo v Sloveniji.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 31327277V sodobnem družboslovnem raziskovanju raziskovalci etnične skupine prevladujoče razumejo kot rezultat procesa razmejevanja med različnimi etničnimi skupinami in ne kot samoumeven del sveta. Vendar v metodološkem smislu etničnost še vedno vidijo kot zunanjo raziskovalnemu procesu in ne kot konstruirano skozi le-tega. Na podlagi osebnih izkušenj iz različnih raziskovalnih projektov (zlasti mednarodni projekt 6. OP o migrantkah ter podoktorski raziskovalni projekt o klasifikaciji in kategorizaciji migrantov in migrantk) avtorica najprej predstavi vlogo etnične pripadnosti v svojem raziskovanju. V nadaljevanju predstavi druge dejavnike, ki so se na terenu pokazali kot pomembni pri (pre)oblikovanju njenega statusa insiderke oziroma outsiderke med proučevanimi skupinami. Avtorica pokaže, da ta status ni statična kategorija, temveč je del pogajanj v raziskovalnem procesu in je odvisen od raziskovalčevih mnogoterih in spreminjajočih se pozicij. Na podlagi kritike metodološkega nacionalizma in teorij transnacionalnosti v družboslovnih kot tudi v humanističnih znanostih, obravnava nedavne spremembe raziskovalnih načrtov v kvalitativnem raziskovanju migracij in se zavzema za raziskovanje migracij izven zgolj lokalno določenih raziskovalnih lokacij.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 31326765