Vodja podoktorskega projekta je gostujoča urednica posebne izdaje SCI revije The Information Society, ki je ena izmed vodilnih svetovno priznanih revij na področju študij o internetu. Soavtorica uvoda v posebni izdaji je prof. L. Fortunati, ena izmed vodilnih znanstvenic na področju študij družbenih in digitalnih neenakosti ter na področju moči in opolnomočenja v povezavi z IKT. Ta posebna izdaja revije se osredotoča na opolnomočenje in nove medije. Članki v tej posebni številki, ki inovativno nadgrajujejo teoretične in metodološke okvire, se osredotočajo na: teoretično utemeljevanje pojma opolnomočenja; empirično raziskovanje struktur in procesov, ki oblikujejo pojav opolnomočenja (na individualni in kolektivni ravni) v spletnih skupnostih; veljavnost Amartya Sen-ovega pristopa za raziskovanje pravične in opolnomočene informacijske družbe; razvoj metodološkega okvira za pravilno merjenje in spremljanje dinamike digitalnih neenakosti. Predvidena datuma objave posebne izdaje sta 21. april 2014 (spletna izdaja) in 8. maj 2014 (tisk).
Vodja podoktorskega projekta je prva in vodilna avtorica članka, objavljenega v zgoraj predstavljeni posebni izdaji SCI revije. Članek nakazuje, da je natančen vpogled v nastanek informacijskih družb bistvenega pomena ne samo za razumevanje socialnih vplivov informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ampak tudi za opolnomočenje zainteresiranih deležnikov, da se sproti in ustrezno odzivajo na izzive, s katerimi se srečujejo. En izmed pogosto obravnavanih problemov, ki mu manjka predvsem analitične jasnosti, je digitalni razkorak, ki ga je v okviru njegove zapletene narave težko empirično opredeliti. Posledica tega je nagnjenost k površnim interpretacijam, ki ustrezajo le specifičnim ciljem. Za reševanje tega problema članek predlaga metodologijo, ki združuje in nadgrajuje analizo absolutnih razlik, relativnih razlik in časovne distance v integrativen večdimenzionalni pristop. Ta metodologija omogoča ciljnim skupinam intuitivno prepričljiv in metodološko ustrezen instrument, ki bi lahko okrepil zaupanje v študije digitalnega razkoraka. Pristop se uporablja pri ocenjevanju velikosti digitalnega razkoraka med Slovenijo in Dansko, ki na tem področju pogosto služi kot merilo za oblikovanje politik v Sloveniji. Predvidena datuma objave posebne izdaje sta 21. april 2014 (spletna izdaja) in 8. maj 2014 (tisk).
V sodobni družbi je mogoče opaziti naraščajočo težnjo k dostopnosti socialnih kazalcev. To zahteva povečano pozornost za njihovo oblikovanje, z namenom, da se izognemo zavajajočim interpretacijam, ki so lahko posledica neustreznega znanja ali pa celo namerne odločitve. V SCI članku se te problematike lotimo tako, da najprej podamo pregled literature o percepciji številk, statističnem razmišljanju in numerični pismenosti. Obravnava se nato zoži na primerjavo socialnih kazalcev, ki so v časovni perspektivi opazovani za dve enoti. Članek obravnava tri preproste in priljubljene metode merjenja dinamike, ki so najpogosteje uporabljene za analizo in razumevanje družbenih sprememb: absolutna razlika, relativna razlika in časovna distanca. V ustreznem eksperimentu so anketiranci ocenjevali smer spremembe nekega družbenega kazalca v času (tj. ali se razlike povečujejo, zmanjšujejo ali stagnirajo) na hipotetičnem primeru, za katerega so tri metode implicirale nasprotujoče si razlage.
COBISS.SI-ID: 32474205
V SCI članku je pripadnost skupnosti (na podlagi mešanja metod) analizirana v dveh zelo različnih tipih sosesk v Ljubljani: blokovskem stanovanjskem naselju in srednjerazredni soseski individualnih hiš. Avtorici pokažeta, da pripadnost skupnosti sestavljajo trije faktorji: (1) stiki s sosedi; (2) socialna kontrola; (3) navezanost. Doprinos k novemu znanju predstavlja predvsem vključitev vrednot kot pomembnih lastnosti, ki so povezane z občutkom pripadnosti skupnosti. Izkaže se, da se soseski močno razlikujeta glede na pomen individualnih in kontekstualnih spremenljivk.
COBISS.SI-ID: 30824029
Poglavje v knjigi sistemizirano, na dveh področjih, obravnava nekatere metodološke izzive, s katerimi se soočamo pri merjenju digitalnih neenakosti. Prvo področje se nanaša na razlike v definicijah in operacionalizacijah na primeru uporabe interneta. Drugo področje pa vključuje primerjavo rezultatov na podlagi treh različnih statističnih mer, ki se lahko uporabljajo pri interpretaciji dinamike digitalnega razkoraka.
COBISS.SI-ID: 30244189