Članek raziskuje, kako lokalni prebivalci in migranti, ki živijo v Grčiji in se skoraj vsako leto vračajo v rodno vas, opredeljujejo svoje območje kot ‘neodvisno’ regijo, ki jo skušajo umestiti v ‘Evropo’. Le ta, je pogosto sinonimna Evropski uniji in definirana kot skupek ‘zahodnih’ držav. Etnografski fokus je na romanju na Stavridi na predvečer zaspanja Theodokosa, ki je eden od pomembnejših pravoslavnih praznikov. Nenehna vračanja emigrantov v Himarë/Himaro in njihovo romanje na Stavridi so konstitutivni in konstutirajoči procesi, skozi katere migranti pogajajo družbene meje in vzpostavljajo poroznost albansko-grške meje. Migranti skozi pripovedi o preteklosti in dejanska gibanja rekonstruirajo svojo identiteto in območje in ga opredeljujejo kot del Evrope. Romanje je kot trop poti in njene časovne ter prostorske dimenzije so povezane s procesi konstrukcije kraja in identitete.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 32324653