Članek obravnava vlogo in pomen žensk skozi materialne tokove med migrantkami iz Dhërmija/Drimadesa v južni Albaniji in njihovimi možmi, ki ostajajo v rodni vasi. Materialni tokovi niso le emblemi, pač pa tudi dejavni agensi migrantskih svetov, saj prispevajo k oblikovanju transnacionalnih zakonskih zvez, nujnih za vzpostavitev in vzdrževanje materialnih tokov. Tokovi so del širših recipročnih menjav, vzdržujejo in poustvarjajo zakonske zveze in širše družbene odnose ter delujejo kot zavarovalne police, saj utrjujejo bivanje in dinamično prisotnost odsotnih migrantk.
COBISS.SI-ID: 33252397
Poglavje v albanskem zborniku, katerega naslov v izvirniku je 'Himara ne histori' naslavlja številna dela o zgodovini območja Himare, ki so izšla v zadnjih nekaj letih. Trditve mnogih zgodovinopiscev, ki prihajajo iz omenjenega območja ali pa drugih delov Albanije, so si diametralno nasprotujoča, hkrati pa paradoksalno podobna v številnih smereh. Poglavlje naslavlja pogajanja in nasprotovanja o preteklosti Himare in trdi da le ta, vzpostavljajo Himaro ne le kot fizično območje, temveč kot “topos zgodovinopisja”, kjer se srečujejo in krešejo različni pogledi na njeno preteklost in sedanjost.
COBISS.SI-ID: 34143533
Poglavje v zborniku sooča in analizira različne in pogosto nasprotujoče si poglede vaščanov in zgodovinopiscev, ki opredeljujejo preteklost območja Himarë/Himare v južni Albaniji in na ta način rekonstruirajo omenjeni kraj. Le tega, skušajo umestiti v zgodovinski in geopolitični kontekst nacionalnih držav. V številnih diskurzih vaščanov in zapisih zgodovinopiscev, nacionalna država nastopa kot trdna entiteta, ki razmejuje in opredeljuje ljudi in kraje glede na jezikovno, teritorialno in nacionalno pripadnost.
COBISS.SI-ID: 32892205
Prispevek objavljen v zborniku raziskuje pomene »ukoreninjenosti« ali lokalnosti v južnoalbanski vasi Dhërmi/Drimades in se sprašuje o razmerju med lokalnostjo ter zemljo in lastnino. Opiše in pojasni, kako se vaščani, ki nenehno potujejo in se selijo, odzivajo in kako upravljajo in ustvarjajo lokalnost in pripadnost ter si na ta način zagotavljajo zemljiško lastnino, in obratno. Predpostavlja, da ko domačini in povratniki razvijajo občutke lokalnosti in pripadnosti, nenehno rekonstruirajo in utrjujejo vezi z zemljo in lastnino, vzpostavljajo nadzor nad delom, produkti in dohodki, določajo prevlado nad zemljo ter ustvarjajo pomen lastnine.
COBISS.SI-ID: 32076333