Avtorja v članku analizirata diplomatske aktivnosti Slovenije (kot predsedujoče države Svetu EU v prvi polovici l. 2008) do Kosova. Kot predsedujoča država se je morala Slovenija ukvarjati z možnostjo vnovičnega izbruha oboroženega konflikta med Srbijo in Kosovom v ključnem obdobju osamosvajanja Kosova. Preventivne diplomatske aktivnosti Slovenije do Kosova (in širše regije) so se nadaljevale tudi po koncu predsedovanja Slovenije Svetu EU, med drugim tudi s Procesom Brdo, ki ga je Vlada Republike Slovenije začela l. 2010. Poskus slovenske vlade združiti politične voditelje regije za skupno pogajalsko mizo je bil delno blokiran s strani EU, in sicer predvsem zaradi očitkov, da je Slovenija delovala (preveč) unilateralno. EU je tako zamudila pomembno priložnost, da postane bolj prepoznaven akter v regiji.
COBISS.SI-ID: 31076189
Članek opredeljuje temeljne prvine spreminjajoče se narave sodobne varnosti v kontekstu procesov globalizacije ter temeljnih sprememb varnostnega okolja v obdobju po koncu hladne vojne (1989/90). V tem okviru aktualizira vprašanje glede odziva teorije in prakse na temeljni premik izročilnega angažiranja države in mednarodne skupnosti od nacionalne h globalni in v sodobnosti k človekovi varnosti. Globalizacija kot varnostni izziv je obravnavana z dvema temeljnima pristopoma: 1) (neo)realističnim, ki poudarja zlasti pomen držav kot ključnih akterjev mednarodne skupnosti, in 2) liberalno-konstruktivističnim, katerega osrednja elementa sta relativno zmanjševanje moči države ter pomen nastajanja globalnih družbenih vrednot. Članek najprej izhaja iz geneze varnostnega koncepta, nato obravnava nekatere nove poudarke v vsebini sodobne varnosti in se posveti vprašanju globalne varnosti. Sledi obravnava človekove varnosti ter genezo in še posebno nekatere prakseološke in teoretične razsežnosti koncepta človekove varnosti. Na koncu so predstavljeni izzivi in vprašanja sodobne varnosti ter sklepna razmišljanja.
COBISS.SI-ID: 30587485
Prispevek podaja pregled civilnega kriznega upravljanja v EU, mehanizmov in instrumentov za preprečevanje in upravljanje konfliktov, sodelovanje med civilnimi in vojaškimi prvinami pri načrtovanju in usklajevanju operacij civilnega kriznega upravljanja ter pregled operacij civilnega kriznega upravljanja EU. Posebna pozornost je namenja misiji EULEX na Kosovu, predvsem glede ocene in analize same misije, njenih nalog, ciljev ter priprav. Članek analizira na videz manj pomembne aktivnosti kot so izbira osebja, kvaliteta usposabljanja in priprav, ki pa ob slabi koordinaciji lahko ogrozijo cilje EU na področju kriznega upravljanja. Avtor ugotavlja, da so neuspešne operacije kriznega upravljanja rezultat neusklajenosti civilno-vojaškega sodelovanja in slabe koordinacije med institucijami in akterji na terenu.
COBISS.SI-ID: 3158216