Vladam pri uresničevanju nacionalnovarnostne in obrambne politike že od nekdaj enega največjih izzivov predstavlja, kako zagotoviti vojaške zmogljivosti, med katere štejemo tako osebje, opremo in infrastrukturo, kot tudi doktrino delovanja, organizacijo, usposabljanje in podporo. Na novo varnostno okolje se države praviloma odzovejo z oblikovanjem nacionalnih oboroženih sil, ki so se z novimi zmogljivostmi sposobne zoperstaviti trenutnim in novim grožnjam. Učinkovito zagotavljanje nacionalnih vojaških zmogljivosti pa zahteva načrten pristop, ki poleg doseganja strateških zahtev upošteva še razpoložljive vire. V Republiki Sloveniji so se v zadnjih desetih letih precej izboljšala institucionalna pravila, ki spodbujajo učinkovitejše zagotavljanje vojaških zmogljivosti. Kljub temu pa se na področju obrambnega planiranja in načrtovanja ter vojaških investicij še vedno soočamo s številnimi pomanjkljivostmi, ki jih bo v prihodnje treba odpraviti.
COBISS.SI-ID: 31774813
Znanstvena monografija obravnava genezo in razvoj znotrajdržavnega, nasilnega medetničnega konflikta v Makedoniji v obdobju po koncu hladne vojne, še posebej v letu 2001. Glavni namen monografije je argumentirano odgovoriti na vprašanje, o naravi znotrajdržavnih konfliktov v novem varnostnem okolju po letu 1990. V tem okviru avtorji argumentirano navajajo kaj se je dogajalo v vseh fazah konflikta v Makedoniji in poudarjajo pomen podpisanega Ohridskega sporazuma (2001), in sicer predvsem z vidika prihodnosti Makedonije v okviru evropske varnostne arhitekture. Sintetična analiza makedonskega konflikta združuje tako teoretične temelje spremenjene varnostne paradigme, ki se kažejo v konceptih preprečevanja in upravljanja konfliktov, preventivne diplomacije in preventivne uporabe oboroženih sil kot tudi uporabo teh konceptov v praksi (študija primera Makedonije). Avtorji so makedonski konflikt analizirali tudi s pomočjo razprav in intervjujev, ki so jih opravili z mednarodnimi eksperti, s predstavniki mednarodnih organizacij in združenj in tudi z makedonskimi ter albanskimi politiki. Pričujoča znanstvena monografija je dostopna širši javnosti, rezultati v njej pa so predstavljeni na način, da imajo tudi veliko aplikativno vrednost. Vsebine so napisane tako, da lahko služijo kot pripomoček v akademskem prostoru, širši javnosti in tudi kot tudi pripomoček strokovnjakom pri reševanju in upravljanju sodobnih konfliktov. Znanstvena spoznanja v monografiji prispevajo k opredelitvi modela za uspešno reševanje konfliktov ter h krepitvi stabilnosti tako v Makedoniji kot tudi v širši regiji.
COBISS.SI-ID: 260595968
»Arabska pomlad« je tvorila le del družbene vročice, ki je l. 2011 zapela več prestolnic in velemest na štirih celinah. Nekateri razlogi za proteste so bili zelo podobni – globoko nezadovoljstvo s splošnim gospodarskim položajem, visoka nezaposlenost, vladni varčevalni ukrepi itn. V arabskih državah so protestnike dodatno motivirali močna podražitev hrane, nepriljubljenost državnih voditeljev in elit, zelo razširjeni korupcija, zlorabe in ropanje državnega premoženja ter groba režimska represija. Vzhodnoevropske izkušnje prehoda k tekmovalnim večstrankarskim političnim sistemom in tržnemu gospodarstvu pred dvema desetletjema so bile zelo drugačne in so zato malo uporabne v kulturno zelo drugačnem arabskem okolju. Čeprav je imela mrežo dobro plačanih delegacij v arabskih državah pa se je EU pokazala kot slabo informirana, nepripravljena in zmedena v svojih reakcijah na dramatične dogodke. Poglavitni razlog za nedejavnost je izviral iz nepripravljenosti držav članic za aktivno vlogo EU in iz čakanja na ukrepe NATO. Reakcije na dogodke v arabskem svetu so razgalile resna razhajanja znotraj EU, velik razkorak med deklaracijami in dejanskim ravnanjem držav članic ter nezadostno usklajenost v delovanju Evropske komisije in Službe EU za zunanje delovanje. Navzlic notranjim trenjem pa se je NATO po sklepu Varnostnega sveta hitro organiziral in uspešno izpeljal obsežno vojaško operacijo zunaj svojega pogodbenega prostora. Pri tem je zavezništvo celo preseglo zastavljene smotre. NATO se je še enkrat pokazal kot edina mednarodna organizacija sposobna učinkovito ustavljati množično oboroženo nasilje in reševati hude humanitarne krize na evropski celini in v njeni soseščini. Mednarodno dogajanje v zvezi z »arabsko pomladjo« je razgalilo nedelovanje »strateškega partnerstva« med EU in NATO. Dramatični dogodki v arabskih državah vabijo tako Evropsko unijo kot NATO k tehtnemu razmisleku o svojem nadaljnjem delovanju v južnem Mediteranu in v odnosih z arabskimi državami.
COBISS.SI-ID: 31428189