V prvem obdobju po nastanku samostojne slovenske države - po sprejemu ustave 1991 - je zakonodajna dejavnost postavila okvir za nove odnose na političnem in lastninskem področju. Vendar s socialno revolucijo nikdar ne prenehajo veljati vse splošne pravne norme prejšnjega pravnega sistema. V Sloveniji je to prvo obdobje trajalo dobrih deset let, ko je bila v osnovi sprejeta nova zakonodaja na vseh pravnih področjih. Drugo obdobje formalno nastopi po letu 2004, ko postane Slovenija polnopravna članica Evropske unije, ko je tudi del zakonodajne dejavnosti prenesla na njene institucije. Že za vključitev v to naddržavno organizacijo pa je bilo treba v zakonodajni politiki poskrbeti za usklajevanje slovenskega pravnega reda z "evropskim pravom", saj ima evropsko pravo prednost pred nacionalnim pravnim sistemom. Naslednjo prelomnico v zakonodajni politiki predstavlja Resolucija o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel Državni zbor konec leta 2009. V njej določene usmeritve zakonodajne politike naj bi preprečile slabe strani slovenske zakonodaje. Te so zlasti v prepogosti zlorabi zakonodaje za doseganje parcialnih političnih interesov, premajhnem upoštevanju pravne stroke, veliko prepogosti uporabi izjemnih zakonodajnih postopkov, v prehitrem in premalo domišljenem spreminjanju sistemskih zakonov, nejasnih zakonskih normah in - na koncu koncev - mnogo prepogostem neupoštevanju zakonov v praksi.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 12008529Razlaga ustave je ena od vrst razlage pravnih besedil. Za razlago gre samo dotlej, dokler je pravni pomen hkrati tudi besedni oziroma eden od besednih pomenov pravnega besedila. V naravi jezikovnega razumevanja pravnih besedil je, da nobeno besedilo ne more popolnoma zanesljivo napovedati, kako naj ga razumemo. Hassemer lepo pravi, da pravni akt ne more nikoli "dohiteti" svojega razlaganja. Ta neizogibna zakonitost pravnega razumevanja je najbolj intenzivna pri ustavi, ki je, vsaj s stališča državnega prava, hierarhično najvišji pravni akt. Tisti, ki jo razlaga, je naposled sam. Nad njim ni niti višjega pravnega akta, ki lahko zelo intenzivno usmerja, kako naj razumemo nižjega. Nad njim sta, če parafraziramo Kanta, zvezdno nebo in moralni zakon, ki je v nas.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 11911249Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja pravica navajati dejstva in predlagati dokaze, biti prisoten pri izvedbi dokazov, postavljati vprašanja pričam in izvedencem in biti seznanjen z rezultati dokazovanja. Pravica do dokaza pa je lahko omejena, če je to potrebno zaradi varstva pravic drugih ali v javnem interesu, vendar mora zakonodajalec pri tem upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno pretehtati, kateri pravici je treba dati prednost. Avtorica obravnava posamezne omejitve pravice do dokaza in na koncu poudari, da mora sodišče pri razlagi zakona vzpostaviti ustrezno ravnovesje med kolidirajočimi pravicami in drugimi pravno zavarovanimi interesi.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 12760657