Drobne folklorne oblike so v spominu shranjenje kot samostojna enota s figurativnim pomenom, s svojim ritmom in rimo. Zato so te oblike primerne za različne modifikacije. Modifikacije pregovorov in frazemov so enako pogoste kot pregovori in frazemi. Tako lahko sledimo ustvarjanju “novih pregovorov”, kjer se kaže duhovitost in jezikovna zmogljivost ustvarjalca (čeprav ta ni znan), po drugi strain pa so modifikacije v funkciji šale bolj pogoste kot raba pregovorov v vsakdanjem jeziku. Ena od mlajših modifikacij, ki se pojavlja v slovenskem jeziku, je modifikacija v oglasne namene. Ustvarjalci oglasov uporabljajo kratke forme zaradi večje zapomnljivosti zaradi posebnega ritma, rime, melodije, deloma besedišča, oblike itd. pregovora/frazema/uganke. V prispevku so predstavljene modifikacije kratkih folklornih oblik v oglasne namene.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 33645101Življenjska zgodba je predmet študija različnih disciplin. V etnologiji so prvovrstno sredstvo komunikacije in substitucija, nadomestek tradicije. To, kar so prej stari starši predajali vnukom neposredno, s pomočjo naravnega tipa komunikacije, imajo zdaj možnost prenesti imaginarnim potomcem s pomočjo tehničnega tipa komunikacije (s pisanjem ali s pomočjo avdiovizualnih sredstev). Toda avtorica je zainteresirana zgolj za življenjsko zgodbo v naravni komunikaciji na način slovstvene folklore. Toda njen članek se osredotoča na ustrezno slovensko žanrsko klasifikacijo, kar se prepoznava kot »memorat«, z drugimi besedami zbirka osebnih zgodb, ki temeljijo na osebni izkušnji. Te pripovedi iz življenja podpirajo klasične folklorne žanre in postanejo najbolj razširjena kategorija v sodobni slovstveni folklori v prozi. Memorat je lahko, vendar ne nujno prvi korak v oblikovanju fabule in predhodni korak v procesu nastajanja zgodbe. Iz folklorističnega vidika avtorica raziskuje razmerje med 1. življenjsko zgodbo in legendo, 2. življenjsko zgodbo in pravljico, 3. življenjsko zgodbo in povedko. Sledi folkloristični preizkus glede na folklorni dogodek: tekstura, kontekst – ali sploh življenjska zgodba in spominske pripovedi spadajo v slovstveno folkloro.
D.04 Pobuda za uvedbo novega raziskovalnega področja v Sloveniji
COBISS.SI-ID: 32951085Literarjenje je v vertikalni klasifikaciji literarne kulture pojem za vmesni prostor med slovstveno folkloro in literaturo in je s holističnega vidika predmet obdelave z literarnovednim in etnološkim instrumentarijem. Od tod za vedo o njem v premislek poimenovanje literarna etnologija. V knjigi, ki odpira novo raziskovalno področje na presečišču etnologije in filologije, so za tukajšnjo temo premisleka vredni tisti pasusi, ki se pri posameznih avtorjih nanašajo na formuliranje preteklih izkušenj in jih z vidika literarne vede nekanonizirani avtorji izražajo formulativno in utegnejo postati pregovori. Prim.: )Majhni smo, pa še manjše se delamo!( str. 73); )Mlad človek dela načrte, star pa obuja spomine(. V. Kurnik je zapisal čez 3000 pregovorov, vendar ni jasno, ali so njegov lastni izdelek, ali so vzeti iz tradicije (str. 309-417); posebno bogata je v zapisovanju lastnih miselnih utrinkov Albina Lapanja (str. 189-200), drugače pa so posebno v časti Slomškovi (prim. Jožko Jager, str. 421).
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 254851840