V vsaki nacionalni literaturi, regiji ali v današnjih večkulturnih družbah soobstajajo različni koncepti in/ali prakse svetovne književnosti. Sodelavci posebne številke "Svetovne književnosti od devetnajstega do enaindvajsetega stoletja" (ur. Marko Juvan) preučujejo Goethejev pojem Weltliteratur in poznejše diskurze svetovne literature, pri čemer obravnavajo naslednja vprašanja: perspektiviranost svetovne književnosti; antične, predmoderne, evropske in azijske verzije svetovne književnosti; periodizacijo svetovne literature; odnose med raziskavami svetovne književnosti in primerjalno literarno- kulturno vedo, literarnim transnacionalizmom in postkolonialnimi študiji; svetovne literature in orientalizem, hegemonijo, »tretji svet« in imperializem; svetovne književnosti in kulturni transfer; soodvisnost svetovnih in nacionalnih literatur; drugost in univerzalnost v svetovni književnosti; globalno vlogo perifernih literatur.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
Izbor, prevod in kritični komentar temeljnih spisov Franca Morettija, vodilnega predstavnika teorije svetovnega literarnega sistema.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 255530496Svetovna književnost je kot globalni pojav navzoča prek mnoštva lokalnih variant. Vsaka nacionalna literatura si je s knjižnim prometom, knjižnicami, prevodi, šolskim kanonom in repertoarjem referenčnih tujih del, ki so navdihovala domačo tradicijo, ustvarila svojo, specifično »glokalizirano« različico svetovne literature. Toda ta pluralnost je naddoločena z enotnim, a neenakim svetovnim literarnim sistemom, razpetim med središča in obrobja. Študije slovenskih in tujih avtorjev, zbrane v tej knjigi, razmerje slovenske književnosti do ideje in prakse svetovne literature prikazujejo v teoretskem in zgodovinskem kontekstu primerljivih književnosti Evrope, katerih sistemski položaj je obroben
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 263955712Predavanje obravnava proces zamišljanja slovenske književnosti kot nacionalne, tj. oblikovanje narodnega kanona v slovenskem pesništvu od razsvetljenstva do postromantike. Utopija in medijsko-institutcijsko vznikanje "sloveniziranega" literarnega sistema je bilo prepleteno s poenotenjem, standardizacijo in izčiščenjem slovenskega knjižnega jezika. Medbesedilne navezave na topiko Parnasa in Elizija so bile samoregulacijska strategija slovenskih pesnikov v zgodnjih obdobjih "narodnega preroda". S tem so označili razliko med etno-jezikovno singularnostjo svojega pesniškega diskurza in normami, izpeljanimi iz antične klasike. S Prešerenovim romantičnim univerzalizmom sta medbesedilnost in samonanašanje dobila še večjo vlogo pri tekmovalnem primerjanju slovenske besedne umetnosti z drugimi sodobnimi evropskimi književnostmi; v ozadju je bila namera, slovensko književnost vključiti v vznikanjem svetovnega literarnega sistema.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 33874477Literatura prek knjige in revije, svojih glavnih medijev, soustvarja omrežja kulturnih prostorov. Knjige niso le materialni nosilci tekstov, temveč tudi kulturni proizvodi, včasih celo artefakti in simboli, ki imajo svojo lastno zgodovino, kode, vrednost in pomen. Skupaj z besedilnimi svetovi literature, v katere se preslikujejo semiosfere njihovih kontekstov, so knjige dejavnik interaktivnega in procesualnega oblikovanja kulturnih identitet. So spomin, arhiv dane kulture in obenem njena virtualna okna v svet. Sodelujejo: M. Juvan, C. Domínguez, D. Šporer, M. Hameršak, D. Jipa, J. Habjan, A. Koron, M. Dović, M. Breznik, T. Aunin, J. Škulj, A. Weedon, M. Kovač, A. Vaupotič, A. Notaro.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 49270626