Predavanje obravnava proces vzpostavljanja in zamišljanja književnosti kot nacionalne, tj. oblikovanje narodnega literarnega kanona v slovenski poeziji od razsvetljenstva do postromantike. Utopija "sloveniziranega" literarnega sistema, ki je spremljala njegovo medijsko-institucijsko vznikanje, je bila povezana z enotenjem, čiščenjem in standardizacijo knjižne slovenščine. Medbesedilne navezave na topiko Parnasa in Elizija, vpisano v evropski kulturni spomin kot podobje klasičnosti, so sodile v samoregulacijske strategije literature na začetkih narodnega preroda. Zaznamovale so razliko med etno-jezikovno kulturno singularnostjo pesniškega diskurza in normami antične klasike. S Prešernovim romantičnim univerzalizmom se je samonanašanje in medbesedilno navezovanje na omenjeno topiko še intenzivneje vpletlo v primerjanje slovenske književnosti z drugimi literaturami, ki so se vključevale v svetovni literarni prostor.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 33874477V vabljenem predavanju na prestižni konferenci Ameriške zveze za primerjalno literaturo (ACLA) so bili na panelu "Teaching European Literature in Imperial Europe" predstavljeni rezultati svojega tekočega raziskovanja za projekt »Slovenska« svetovna književnost in v njem razgrnjena izvirna metodološka načela, kako preučevati kulturne realnosti in raznotere profile evropskega literarnega sistema. Podana so bila izhodišča za nehierarhično razumevanje evropskih centrov in periferij ter predlagan model, kako analitično zaobjeti in hermenevtično razjasnjevati neizbežno asimetričnost razvoja evropskih literatur. Ta model se zavzema za empirično izčrpno raziskavo kompleksnih literarnih dejstev in faset evropske literature, da bi v temeljitem in nadrobnem pristopu lahko pojasnili vzajemno medbesedilno fenomenologijo literature. Literarna dejstva ugledana v takšnem kompleksnem omrežju medbesedilnih menjav in prenaglaševanj pričajo o svojem mobilnen značaju, očitni nestabilnosti in nenehni inventivni reformulaciji verbalnih in literarnih matric, kar pomeni, da je istovetnost besedil tudi neizogibno reinterpretirana skozi vedno nove diseminacije literature. – Panel je promoviral tudi delo Evropske mreže za primerjalne literarne študije (ENCLS/REELC), katerega ustanovni član je in zanj koordinira tudi institucionalne spletne strani, ki domujejo na ZRC SAZU.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 34498861Literatura prek knjige in revije, svojih glavnih medijev, soustvarja omrežja kulturnih prostorov. Knjige niso le materialni nosilci tekstov, temveč tudi kulturni proizvodi, včasih celo artefakti in simboli, ki imajo svojo lastno zgodovino, kode, vrednost in pomen. Skupaj z besedilnimi svetovi literature, v katere se preslikujejo semiosfere njihovih kontekstov, so knjige dejavnik interaktivnega in procesualnega oblikovanja kulturnih identitet. So spomin, arhiv dane kulture in obenem njena virtualna okna v svet. Knjiga in literatura sta s svojo ekonomijo posrednika kulturnih prostorov: materialno in mentalno vzpostavljata tako njihovo »notranjo« koherentnost, kontinuiteto kakor tudi »zunanjo«, »transnacionalno« integriranost. Transfer knjig, njihovo sistematično zbiranje, katalogiziranje, analiziranje, komentiranje in interpretiranje – vse to so dejavniki, ki so oblikovali zgodovino kozmopolitske zavesti, s tem pa tudi moderni »sistem« svetovne književnosti.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 49270626