Avtorica razpravlja o kulturnih in družbenih praksah, ki do jugoslovanske preteklosti pristopajo pozitivno in predstavljajo potencialni vir za emancipacijo, refleksijo in upor, hkrati pa tudi klic po kolektivnosti in solidarnosti v različnih post-jugoslovanskih svetovih in prek etničnih meja. Osredotoča se na kulturne prakse samo-organiziranih mladinskih pevskih zborov, ki prepevajo pesmi iz obdobja socialistične Jugoslavije. Fenomen samo-organiziranih zborov v bivši Jugoslaviji razume kot paradigmatski primer pristopa k jugoslovanski socialistične preteklosti na pro-aktiven, avtonomen in emancipatoren način, kar je, kot trdi avtorica, predpogoj za imaginacijo in izpogajanje »spodobne«, »normalne«, »evropske« prihodnosti v post-jugoslovanskih prostorih.
COBISS.SI-ID: 33284141
Prispevek se osredotoča na primerjavo med dvema spominskima pokrajinama prve svetovne vojne, ki vsaka na svoj način pričata o dokončni nacionalizaciji kolektivnega spomina. Metodološko gledano gre pri primerjanju solunskega vojaškega pokopališča Zejtinlik in italijanskih oziroma avstro-ogrskih pokopališč/kostnic na obeh straneh reke Soče za premišljeno primerjavo dveh tipov komemorativnih strategij. Pri tem že v uvodu ugotavljamo, da je »multikulturni« Zejtinlik lahko nastal predvsem zato, ker je šlo za komemoracijo v tujini in ker prva svetovna vojna ne sodi med konstitutivne mite moderne Grčije. Pričujočo analizo/interpretacijo avtor razdeli na dva dela. V prvem razišče posmrtno diferenciacijo padlih vojakov Antante, v drugem pa ugotavlja, v katerih točkah se razlikujejo pokopališča antantnih sil in sil osi. V tematizaciji zadnjih primerja italijanske kostnice in avstro-ogrska pokopališča ob nekdanji soški fronti.
COBISS.SI-ID: 33329197
Avtor trdi, da je simbolna geografija neodvisne Slovenije precej prepredena z ostanki jugoslovanske preteklosti (1941-91). Spominska krajina, se pravi spomeniki, ulična imena ipd. figurira kot materialna platforma, iz katere izrašča simbolni univerzum. Ta raven mitskih krajin je prvenstveno konstruirana in vzdrževana skozi mediatizacijo avdiovizualnega imaginarija. Četudi se je življenje po 1991 v mnogočem radikalno spremenilo pa je deljen proctor jugoslovanske izkušnje, Yuniverzum, preživel smrt države in predstavlja nezanemarljivo sredstvo kulturne kontinuitete v današnji Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 33478957