Po letu 1945, ko je bila jugoslovanska politika oblikovana v zveznem centru, Sloveniji in Hrvaški ni bilo omogočena večja povezanost; njuni voditelji so se med seboj pogovarjali posredno kot udeleženci sračanj na državni ravni. V času so t.i. partijski "liberalci" obvladovali vodstva Zveze komunistov v nekaterih republikah, sta Slovenija in Hrvaška sprejeli podobne stališča o težavah v državi in večinoma podpirali druga drugo v zveznih organih. Hrvaško vodstvo je začelo izgublja podporo slovenske strani leta 1971, ko je večina Slovencev menila, da vodstvo Hrvaške popušča nacionalističnim pritiskom in da za svoje težave krivijo vse druge dele Jugoslavije, ne pa težav v lastni republiki. Slovenija je sprejela lastno oceno položaja nemirov na Hrvaškem in v slovenski politični voditelji so se odločili, da bodo njihovi predstavniki v zveznih institucij izrazili svoje odločno stališče v zveznih ustanovah le, če bodo k temu neposredno pozvani.
COBISS.SI-ID: 2992244
Po drugi svetovni vojni je bila izvedena menjava političnih elit na Slovenskem. Konec druge svetovne vojne je velik del predvojne politične elite zapustil slovensko ozemlje. Od treh tradicionalnih idejnopolitičnih taborov na Slovenskem je v domovini ostal politično organiziran le del marksističnega tabora, tj. komunistična partija, ki je prevzela oblast. Nova oblast je bila sicer okrepljena s posameznimi predstavniki stare elite, vendar zgolj začasno in v majhnem številu.
COBISS.SI-ID: 3026804
Osrednja tema slovenske zgodovine od sredine 19. stoletja je bilo vprašanje naroda, vprašanje narodnega ozemlja, in vprašanje oblasti nad tem ozemljem - vprašanje državnosti. Pot do državnosti, do lastne države se je začela za Slovence v času pomladi narodov v vsej Evropi sredi 19. stoletja. Takrat je nastal prvi narodni politični program Zedinjene Slovenije. Bil je ideal in v celoti nikoli uresničen. Do razglasitve svoje samostojne in suverene države so Slovenci vedno živeli v državnem okviru druge države, ki jim je določala stopnjo državnosti oziroma nacionalnih pravic. V času prve jugoslovanske države se je želja po državnosti kazala v avtonomističnih hotenjih. Te so zamenjali federalistični v času 2. svetovne vojne in to v obeh slovenskih političnih polih, ki sta se v tem času spopadala za oblast. Izoblikovala se je misel o federativno organizirani jugoslovanski državi, v kateri bi bila Slovenije federalna enota. Te je uveljavilo osvobodilno gibanje, ki je v času vojne prevzemalo politično pobudo in na koncu vojne tudi oblast. Na osnovah vzpostavljenih v času vojne z upoštevanjem načela pravice do samoodločbe naroda, ta vključuje tudi pravico do odcepitve je bila obnovljena jugoslovanska država s federativno organiziranostjo države in spremenjenim političnim sistemom, v kateri je Slovenija kot federalna enota dosegla veliko stopnjo državnosti (svojo ustavo, zakonodajno in izvršilno telo).
COBISS.SI-ID: 2922356
Zaradi manka statističnih podatkov, jugoslovanski zvezni organi so jih začeli zbirati šele leta 1966, niso bile do sedaj raziskovanju medrepubliških blagovnih menjav namenjene nobene pozornosti. Avtor v članku na podlagi dosegljivega arhivskega in drugega dokumentarnega gradiva osvetljuje sistemske značilnosti proračunskega financiranja in kreditiranja, načine planskega obvladovanja trga in oblike ilegalnega trgovanja. Analizira vlogo Slovenije v centralističnem sistemu preskrbe in prehrane. Slovenija je kot glavna porabnica za vzdrževanje tekoče proizvodnje in zagotavljala redne prehrane in oskrbe prebivalstva prejemala iz drugih republik manjkajoče surovine in živila, kot glavna proizvajalka pa je morala presežke industrijske in kmetijske proizvodnje odstopati drugim republikam. Tako kot druge republike je tudi sama branila svoje gospodarske interese in zapirala meje pred nakupovalci iz drugih republik.
COBISS.SI-ID: 3004020
Pojem narodnega gospodarstva je neločljivo povezan s pojmom države. Predstavlja velik in zaokrožen gospodarski sistem. V drugi jugoslovanski državi se je pojem narodno gospodarstvo naselil v gospodarski in politični besednjak na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta in ga ni zapustil vse do razpada države. Uveljavljati se je začel z opuščanjem državnega centralizma na zvezni ravni in s prenosom pristojnosti na republike. Slovenija je v letih 1945 do 1991 izpolnila pogoje za preoblikovanje svojega gospodarstva iz regionalnega v narodno gospodarstvo. Ustava SFRJ iz leta 1974 je pomenila pomemben mejnik v procesu decentralizacije jugoslovanske države. Postavila je temelje konfederativnega ustroja in okrepila državnost republik. Z njo je Jugoslavija postala gospodarska skupnost z enotnim pravnim in gospodarskim prostorom. Kljub temu da zasnova gospodarske ureditve in usmerjanja gospodarskih tokov ni bila v prid slovenskim potrebam in pričakovanjem.
COBISS.SI-ID: 268523520