V literaturi je veliko priporočil o tem, kateri podatkovni sloji so najbolj primerni za pokrajinsko klasifikacijo v določenem merilu oziroma na določeni prostorski ravni (regionalni, državni, kontinentalni). V raziskavi smo predstavili objektivno numerično metodo, ki nam pomaga pri izbiri podatkovnih slojev, preden jih uporabimo v procesu klasifikacije v izbranem merilu. Glavni del metode predstavlja izračun koeficienta variacije za različne prostorske enote (z različnimi površinami). Za izvedbo metode smo uporabili orodje Zonal Statistics ter nekatere druge. Za lažji proces smo izdelali tudi računalniški ukaz (skripto), ki je zapisan v jeziku Python in vsebuje orodja iz modulov Arcpy, Numpy in Pycluster. Z našo metodo smo identificirali različne skupine podatkovnih slojev: sloji, ki so bolj primerni za klasifikacijo v majhnem merilu; sloji, ki so bolj primerni za klasifikacijo v večjem merilu; sloji, ki delujejo kot »šum« in niso primerni za klasifikacijo v nobenem merilu. Raziskovalno območje je bila Republika Slovenija. Analizirali smo več kot 30 podatkovnih slojev.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 34836269V zadnji knjigi zbirke Regionalni razvoj, ki jo urejamo, je izšel tudi prispevek z naslovom Pokrajinska raznolikost Slovenije kot razvojna priložnost za turizem. Prispevek opozarja na tržno in promocijsko vrednost pokrajinske raznolikosti Slovenije. Z geografskim informacijskim sistemom smo poiskali območja v Evropi, ki so z vidika naravnih pokrajin in regij izjemno raznolika, in jih poimenovali »pokrajinske vroče točke«. Določili smo pokrajinsko najbolj raznolike dele Evrope in ugotovili, da ima med vsemi evropskimi državami prav Slovenija največjo povprečno pokrajinsko raznolikost. To kaže na velike razvojne možnosti Slovenije na področju turizma, ki temeljijo na naravnih vrednotah pokrajine, in omogoča oglaševanje Slovenije kot turističnega cilja, ki ponuja »vseevropsko doživetje«.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 269093376Kraške pokrajine so najpogostejši tip pokrajine v Sloveniji. Predlagani kazalniki Evropske unije za določanje manj primernih območij za kmetijstvo v Sloveniji niso povsem primerni, saj bi z njihovim upoštevanjem izpadla nekatera izrazito in nedvoumno neugodna območja, na primer Suha krajina in Bela krajina, kmetje pa bi bili neupravičeno finančno oškodovani. V takem primeru ima vsaka država članica Evropske unije pravico predlagati dodaten kazalnik, s katerim zmanjša tovrstna neskladja. Glede na dejanske naravne razmere bi v Sloveniji neupravičeno izpadle predvsem nekatere kraške pokrajine, zato smo kot dodatni kriterij predlagali kazalnik kras, ki sloni na razporeditvi kraških, to je karbonatnih kamnin. S prostorskim prekrivanjem kraških kamnin in prsti smo ugotavljali, ali bi že bolj smiselna in manj toga uporaba evropskih kriterijev iz sklopa prsti lahko zadostovala za boljše rezultate pri določanju manj primernih območij za kmetijstvo v Sloveniji.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 33854509Članek promovira uporabo geografskih informacijskih sistemov tudi na primeru tipizacije Slovenije.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 33113389Predstavili smo pokrajinske vroče točke v Evropi in izpostavili Slovenijo kot državo z največjo povprečno pokrajinsko raznolikostjo zaradi njene lega na stiku štirih velikih evropskih enot: Alp, Sredozemlja, Panonske kotline in Dinarskega gorovja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 35576621