Za klasifikacijo slovenskih pokrajin z geografskimi informacijskimi sistemi (GIS) potrebujemo ustrezne podatke. V prispevku sta prikazani dve metodi za vrednotenje pomembnosti digitalnih podatkov za določanje naravnih pokrajinskih tipov. Da bi ugotovili, kateri podatkovni sloji (na primer višina, naklon) lahko razkrijejo razlike med potencialnimi naravnimi pokrajinskimi tipi v Sloveniji, smo vsak podatkovni sloj primerjali z ekspertno (ročno) izdelanim zemljevidom pokrajinskoekoloških tipov. Pomembnost podatkovnih slojev je bila ocenjena s pomočjo razmerja informacijskega prispevka, Mann-Whitney U testa, Spearmanovega korelacijskega koeficienta in odločitvenega drevesa. V raziskavi smo analizirali digitalne podatke, ki prikazujejo glavne naravne značilnosti pokrajine, kot so višina, naklon, padavinski režim, temperatura, tip kamnine, gostota rečne mreže in druge.
COBISS.SI-ID: 35300653
V prispevku predstavljamo nekaj statističnih metod, s katerimi lahko vrednotimo določeno geografsko tipizacijo in ugotavljamo, ali se pokrajinski tipi tipizacije statistično značilno razlikujejo glede na izbrane podatkovne sloje pokrajinskih prvin. Preverili smo vse tipe dveh geografskih tipizacij Slovenije. Starejša z 9 tipi je bila z uporabo geografskega informacijskega sistema izdelana le deloma, novejša s 24 tipi pa v celoti.
COBISS.SI-ID: 34644269
V slovenski geografski literaturi se pogosto poudarja pokrajinska raznolikost Slovenije in njena lega na stiku štirih velikih evropskih geografskih enot: Alp, Sredozemlja, Panonske kotline in Dinarskega gorovja. V prispevku ugotavljamo, ali se raznolikost Slovenije kaže tudi pri tujih geografskih členitvah (klasifikacijah, tipizacijah in regionalizacijah) na ravni Evrope. Pregledali smo različne členitve Evrope in ugotavljali, kam se uvršča Slovenija, kako je Slovenija razdeljena in koliko so te delitve Slovenije podobne eni od uveljavljenih slovenskih geografskih tipizacij Slovenije.
COBISS.SI-ID: 34507309
Namen analize je poiskati območja v Evropi, ki so z vidika različnih naravnopokrajinskih tipov in regij izjemno raznolika. V prispevku smo za določitev »pokrajinskih vročih točk« analizirali različne geografske členitve Evrope. V analizo smo vključili večino Evrope z ločljivostjo 5 km. Najprej smo na podlagi vključenih pokrajinskih klasifikacij izdelali zemljevide pokrajinske raznolikosti. Za vsako celico smo prešteli število različnih naravnopokrajinskih tipov oziroma regij, ki so v okolici celice v razdalji 50 km, in izdelali več zemljevidov pokrajinske raznolikosti. Vsakega smo obtežili tako, da smo vrednosti celic delili s številom vseh različnih tipov oziroma regij v členitvi. V zadnjem koraku smo iz vseh zemljevidov raznolikosti izračunali zemljevid s povprečnimi vrednostmi, ki prikazuje pokrajinsko raznolikost Evrope. Nato smo na podlagi tega podatka določili pokrajinske vroče točke Evrope in ugotovili najbolj raznolike države. Med vsemi evropskimi državami ima največjo povprečno pokrajinsko raznolikost prav Slovenija, sploh največja pokrajinska raznolikost pa je značilna za norveško ozemlje na jugu Skandinavskega polotoka.
COBISS.SI-ID: 35770413
Na ozemlje občine Idrije sega več pokrajin: dve evropski in slovenski makroregiji, štiri slovenske mezoregije ter številne mikroregije. Znotraj ozemlja občine smo določili sedemnajst mikroregij: deset planotastih (Črnovrška planota, Dolska planota, Godoviško podolje, Krniška planota, Ledinska planota, Ravenska planota, Visoki Trnovski gozd, Vojskarska planota, Vrsniška planota in Zavraška planota) in sedem dolinskih (Idrijska kotlinica, Kanomljiška dolina, Sovrska dolina, Spodnja Idrijska dolina, Spodnjeidrijska kotlinica, Zalska dolina, Zgornja Idrijska dolina).
COBISS.SI-ID: 32102957