V tem delu je raziskan potresni odziv povezane zidane stavbe, ki je sezidana iz zidakov avtoklaviranega aeriranega betona. Trije modeli stanovanjskih objektov v merilu 1:4 z enakim tlorisom, a različnim številom etaž in stropnih konstrukcije so bili preizkušeni na enosmerni potresni mizi. V primeru tro-etažnega modela M1 so bile uporabljene lahke prefabricirane stropne konstrukcije, v primerih tro-etažnega modela M2 in štiri-etažnega M3 pa armiranobetonske. Model M1 je bil vzbujan v osi simetrije, modela M2 in M3 pa pravokotno nanjo. Tipični etažni mehanizem, v katerem je prišlo do strižne porušitve zidov v pritlični etaži v smeri obremenjevanja se je pojavil v vseh primerih. Z upoštevanjem teh opažanj je bil razvit numerični model s koncentriranimi masami in etažnimi histereznimi pravili za simulacijo potresnega odziva. Odpornost etaže je bila izračunana s t.i. »push-over« metodo. Za upoštevanje poškodb pa je bil uporabljen model z degradacijo nosilnosti in togosti v odvisnosti od disipirane energije. Med izmerjenim odzivom in nelinearno simulacijo je dobro ujemanje.
COBISS.SI-ID: 1837927
Preiskano je potresno obnašanje tipične stanovanjske zidane zgradbe, zidane kot povezano zidovje iz zidakov iz avtoklaviranega betona. Dve tri in en štiri etažni objekt sta bila sezidana v merilu 1:4 in preiskušena na potresni mizi. V vseh primerih smo opazili strižno obnašanje in nastanek diagonalnih strižnih razpok. Porušni mehanizem je bil etažni. Vsi preizkušeni modeli so disipirali več energije, kot se pričakuje za tovrstne zgradbe. Izvrednotena je korelacija med poškodbami, odpornostjo in etažnim zamikom pri mejnih stanjih in določeni so tipični parametri za projektiranje kot sta kapaciteta pomikov in faktor obnašanja.
COBISS.SI-ID: 1746279
Raziskovali smo učinkovitost protipotresnega utrjevanja opečnega zidovja z različnimi vrstami kompozitnih oblog, ki smo jih armirali bodisi z mrežo iz steklenih vlaken bodisi s tkanino iz steklenih oziroma karbonskih vlaken. Zidovi so bili preizkušani s ciklično strižno obtežbo. V vseh primerih je bil porušni mehanizem strižnega tipa, njegova značilnosti pa je bila delaminacija obloge, ki se odtrgala od zidovja in izklonila takoj po nastanku poškodb v zidovju in skrčenju zidovja pri ponovljenih obremenitvah z vodoravno obtežbo. Zaradi delaminacije obloge je prišlo do hipnega upadanja odpornosti in togosti, kar je praktično pomenilo porušitev zidov. Preiskave so pokazale, da obloge s kompozitnimi materiali povečajo togost, v večini primerov povečajo odpornost, le malo pa izboljšajo deformacijsko kapaciteto zidov. Ne glede na to velja sklep, da so metode utrjevanja opečnih zidov s kompozitnimi oblogami učinkovita rešitev za povečanje potresne odpornosti. Rezultati raziskav tudi nakazujejo, v katero smer naj gre razvoj materialov in tehnologij, da bi se izboljšala deformacijska kapaciteta in sposobnost sipanja energije s kompozitnimi materiali utrjenih zidov.
COBISS.SI-ID: 1828967
V članku je prikazano, kako se lahko uporabi frekvenčni spekter ultrazvočnih P-valov za opazovanje strjevanja cementnih past. Vpeljan je nov parameter, ki je označen s TG in je definiran kot brezdimenzijsko razmerje med največjima amplitudama v dveh značilnih frekvenčnih intervalih. Na grafih, ki prikazujejo spreminjanje parametra TG s časom, so vidne in lahko prepoznavne štiri faze, ki so povezane z značilnimi fazami pri strjevanju cementne paste. Povezava s strjevanjem je prikazana s primerjao parametra TG s hitrostjo ultrazvočnih P-valov ter parametrom TG z razvojem temperature v cementni pasti. S pomočjo parametra je možno natančno določiti pomembne faze pri strjevanju, kot sta čas obdelavnosti, ter čas intenzivnega strjevanja. Kombinirana uporaba TG parametra in hitrosti P-valov predstavlja zmogljivo ultrazvočno metodo za določanje strjevanja v cementnih pastah.
COBISS.SI-ID: 1920103