Dolgotrajna uporaba svinčevega arzenata v sadovnjakih je povzročila kopičenje Pb in As v zgornjem sloju tal. Obnavljanje starih sadovnjakov za kmetijske namene pomeni posledično izpostavljenost ljudi Pb in As, ki pa jo je možno omejiti z ustrezno sanacijo. V študiji smo ocenili učinkovitost remediacije z uporabo komposta, ki se običajno uporablja v okviru sonaravne kmetijske prakse. Uspešnost remediacije smo ocenili na podlagi dveh ekstrakcijskih testov za določanje biodostopnosti Pb in As ter z bioakumulacijskim testom z enakonožnimi raki vrste Porcellio scaber. Vsi testi so pokazali, da dodajanje komposta dosledno zmanjšuje biološko dostopnost Pb, zvišala pa se je biološka dostopnost As. Biološka dostopnost As izmerjena na podlagi Morganovega ekstrakcijskega testa je bila 2,5-krat nižja od biodosegljivega deleža izmerjenega z bioakumulacijskim testom. Obratno je bila 7,2-krat višja ob uporabi fiziološko osnovanega testa, kar nakazuje, da lahko z uporabo zgolj kemijskih ekstrakcijskih testov pre- ali podcenimo biološko dostopnost As. V tej raziskavi se je prvič uporabila akumulacija As v P. scaber kot merilo biodosegljivosti As v onesnaženih kmetijskih tleh.
COBISS.SI-ID: 6954873
Remediacijske tehnike za sanacijo tal onesnaženih s toksičnimi kovinami lahko razdelimo v dve glavni skupini. Imobilizacijske tehnologije ne odstranijo kovin iz tal, ampak zmanjšajo njihovo razpoložljivost, medtem ko tehnologije, kot so pranje tal z kelatnimi ligandi, odstranjujejo kovine iz tal. Kovine v tleh niso v celoti dostopne kelatorjem in jih zato ne moremo v celoti odstraniti. Preostale kovine ostanejo v tleh prisotene v kemijsko stabilnih oblikah, vezanih na ne-labilne talne frakcije in veljajo za ne-mobilne in biološko nedostopne ter zato neškodljive (koncept stripping). Vendar pa z vračanjem remediranih tal v okolje izpostavimo tla različnim okoljskim dejavnikom, ki bi lahko spodbudili oz. spožili prehajanje v tleh preostalih kovin v labilnejše kemijske oblike. S tem bi se povečala toksičnost preostalih kovin in posledično zmanjšala učinkovitost končne sanacije tal. Za vrednotenje učinkovitosti sanacije tal se uporabljajo različne kemijske ekstrakcijske metode z določanje biološke dostopnosti onesnažil v tleh. Ali nam ti testi podajo verodostojne informacije o dostopnosti kovin za talno favno? V poglavju smo obravnavali vpliv biotskih in abiotskih okoljskih dejavnikov na mobilnost in dostopnost kovin v tleh, preostalih po sanaciji, ter prednosti in vivo testov s talnimi organizmi za oceno učinkovitosti sanacije tal.
COBISS.SI-ID: 6841465
In situ stabilizacija potencialno toksičnih kovin (PTK) z uporabo različnih lahko dobavljivih sredstev je stroškovno učinkovita metoda za sanacijo onesnaženih tal. V tej študiji smo raziskali učinkovitost apatita in komercialne zeolitne mešanice (Slovakit) za stabilizacijo Pb, Zn, Cu in Cd z zmanjšanjem njihove biološke dostopnosti v onesnaženih tleh iz Celja in Podkloštra (Arnoldstein, Avstrija). Prav tako smo raziskali vpliv 5% dodatka apatita in Slovakita na funkcionalnost tal, ki smo jo ocenili na podlagi z glukozo induciranega dihanja, dehidrogenazne, fosfatazne in β-glukozidazne aktivnosti. Oba dodatka sta povzročila zvišanje pH tal in znižanje biološke dostopnosti PTK v tleh. Pozitivni vpliv stabilizacije se je odražal v povišani stopnji dihanje in encimske aktivnosti v tleh. β-glukozidazna aktivnost se je izkazala kot občutljiv in odziven encimski test za preverjanje vpliva stabilizacije.
COBISS.SI-ID: 6755449
Kopenske enakonožcee (Porcellio scaber) smo uporabili za oceno učinkovitosti stabilizacije Pb, Zn in Cd v industrijsko onesnaženih tleh z uporabo apnenca in mešanice gramoza ter rdečega blata. Namen naše raziskave je bil primerjati in ovrednotiti rezultate biološkega in kemijskih testov za določanje biološke dostopnosti kovin po sanaciji. Rezultati bioakumulacijskega testa s P. scaber so pokazali, da je bila stabilizacija Pb in Zn uspešnejša ob uporabi mešanice gramoza in rdečega blata, medtem ko je bila stabilizacija Cd uspešnejša ob uporabi apnenca. Bioakumulacijski test je potrdil rezultate kemijskih testov biodostopnosti, vendar je bil občutljivejši na razlike med metodami remediacije. Biološki test z raki enakonožci je pomembna in enostavna metoda za hitro določanje biološko dosegljivosti kovin v tleh, saj vključuje tudi časovno in prostorsko komponento.
COBISS.SI-ID: 7458425
Remedirana tla so izpostavljena različnim okoljskih dejavnikov, ki lahko v daljšem časovnem obdobju vplivajo na končni uspeh remediacije. V tej raziskavi smo ocenili biodostopnost Pb in mikrobno aktivnost v industrijsko onesnaženih tleh iz Podkloštra (Arnoldstein, Avstrija), ki so bila stabilizirana s 5% Slovakita in 5% apatita in izpostavljena dvema vrstama deževnikov (Lumbricus terrestris in Dendrobaena veneta), kot modelnima organizmoma za simulacijo okoljskih biotskih dejavnikov. Stabilizacija je povzročila znižanje biodostopnosti Pb in izboljšala funkcionalnost tal, kot je pokazala znižana β-glukozidazna aktivnost v tleh. Obe vrsti deževnikov sta s svojo aktivnostjo zvišali biodostopnost Pb in s tem zmanjšala začetno učinkovitost stabilizacije. Med obema vrstama smo opazili različen vpliv na tla, kar lahko pripišemo vrstno specifičnim mikrobnim populacijam v črevesju deževnikov, ki vplivajo na zaužita tla
COBISS.SI-ID: 7368057