Prispevek se osredotoča na dva aspekta preučevanja življenjskih usod otrok »iz ekonomskega dna«, tistih, ki niso posedovali nobenega premoženja in so bili odvisni od kolektivnega in individualnega čustvovanja. Tovrstno čustvovanje je bilo povezano tudi z občutkom družbene odgovornosti in recipročnosti posameznikov. Analizirana sta dva vidika odnosa do otrok. Najprej pravni, ki določa splošni položaj otrok, a tudi meje družbene solidarnosti, ki je v tej starostni skupini posebej poudarjena. Sledi rekonstrukcija življenjskih usod skupine revnih otrok – najdenčkov v različnih življenjskih obdobjih, ki jo omogoča specifičen vir, ki je vzet v obravnavo. Gre torej za položaj tistih, s katerimi bi najprej in najbolj zlahka dokazovali zgolj črno in v slovenskem prostoru zagotovo najbolj uveljavljeno teorijo na polju odnosov do otroštva in otrok, a katerih življenjske usode kažejo tudi drugačne nianse.
COBISS.SI-ID: 2299859
V 18. stoletju so govorice še vedno predstavljale kolektivni spomin podeželskih skupnosti. Čast posameznika in njegov socialni ugled je bil odvisen od govoric. Te so bile kot sredstvo komunikacije ustvarjene s strani tretje osebe. Ta prispevek se osredotoča na karakteristike in funkcije govoric, ki so neposredno povezane s posameznikom in njegovo družino. Ker je čast in družbeni ugled predstavljal ključno identiteto posameznika, je bil od njega odvisen tudi socialni kapital posameznika in dostop do socialne oskrbe.
COBISS.SI-ID: 2143699
Za razumevanje migracijskih gibanj v 18. stoletju in njihovega omejevanja s pomočjo pravno-upravnih ukrepov, je pomembno poznavanje ukrepov, ki so jih oblasti udejanjale na področju urejanja revščine in javne socialne oskrbe. Glavne deželne vizitacije-preiskave prebivalstva v monarhiji se uveljavijo od 20. let 18. stoletja in so povezane z organiziranimi odgoni tujcev in revežev. To pravno sredstvo spremeni odnos do vsega mobilnega prebivalstva, saj do določene meje oblasti še bolj kriminalizirajo in negativno družbeno zaznamujejo njihova ravnanja.
COBISS.SI-ID: 1882323
Prvi vsebinski poudarek prispevka bo namenjen poselski zakonodaji in njenemu razvoju v 18. stoletju, ki ga zaznamuje prehod iz aristotelovskega dojemanja hišnega gospodinjstva kot temelja zgodnjenovoveške družbe v čas absolutistične države, ki ga je zaznamoval koncept dobre policije. Drugi vsebinski poudarek pa bodo predstavljale najprej identitete in nato rekonstrukcije različnih življenjskih usod poslov oziroma predstavitev njihovih življenjskih zgodb na podeželju in v mestih. Posebej pa je pomembno, da so se njihove življenjske zgodbe znašle zapisane v različnih fazah njihovega življenja. Iz njih se zrcalijo tako osebne kot tudi pripisane identitete poslov, časovno pa se uvrščajo v čas konca 18. in začetka 19. stoletja.
COBISS.SI-ID: 2318547
Tržaški policijski red iz leta 1755 je razmejil jurisdikcijo med novimi in starimi nadzornimi organi. Bile so kompilacija različnih pravnih norm, ki so urejale javno življenje v mestu. Narekovale so ga tako spremenjene družbene in ekonomske razmere v Trstu kot je bilo v interesu monarhije, da z blagim spreminjanjem obstoječih predpisov ohranjal vedenje o njih. Policijski red je služil kot podlaga za urejanje in sankcioniranje policijskih zadev v mestu in na podeželskem območju tržaškega občinskega ozemlja do leta 1768.
COBISS.SI-ID: 1878227