Avtorica predstavlja kompleksne razloge in motive, ki so Leopolda VI. pripeljali do odločitve za ponovno ustanovitev kartuzije Jurklošter. Ker se je v starejši literaturi poudarjalo le, da je bila kartuzija zanj strateško pomembna postojanka, je prispevek izjemno pomemben, saj je avtorici uspelo pokazati, da je bila ustanovitev Jurkloštra kompleksno vpeta v siceršnje politično-religiozno udejstvovanje Leopolda VI. Posebna pozornost je posvečena doslej še neopravljeni analizi njegovih povezav z rodbino Andechs-Meranijskih, zlasti z bamberškim škofom Ekbertom Andeškim, ki osvetljuje njuno skupno vlogo pri ustanovitvi kartuzije. Znanstveni svet za humanistične vede Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je ta članek prepoznal in imenoval za izjemen znanstveni dosežek slovenske znanosti v letu 2012. Povezava: http://videolectures.net/znanstveni_dosezki2012_oter_gorencic_kartuzija/
COBISS.SI-ID: 35095597
V izvirnem znanstvenem prispevku, objavljenem v zborniku zbirke Analecta cartusiana, je avtorica analizirala vlogo Andeških pri drugi ustanovitvi kartuzije Jurklošter. Osredotočila se je tudi na patrocinij sv. Mavricija in raziskala njegovo politično vlogo pri posvetnih vladarjih zgodnjega in visokega srednjega veka ter pokazala na razlog izbire prav tega svetnika za zavetnika jurkloštrskega samostana v povezavi z Ekbertom Andeškim. V članku avtorica tudi kritično obravnava nekatere dosedanje teze o arhitekturi jurkloštrske cerkve.
COBISS.SI-ID: 34981165
Pomemben izvirni znanstveni članek je prva mednarodna objava obsežne raziskave vseh zvrsti stavbne plastike v vseh evropskih kartuzijah, ustanovljenih do leta 1225, ki jo je opravila avtorica članka. Takšna raziskava pred tem ni bila še nikoli opravljena. Temeljito poznavanje gradiva in primerjalnih umetnostnih spomenikov, zlasti stavbne plastike drugih reformnih redov, je avtorici omogočilo podati prvi pregled nad to zvrstjo kartuzijanske umetnosti in definirati njeno vlogo v širšem kontekstu visokosrednjeveške redovne arhitekture in stavbne plastike.
COBISS.SI-ID: 32992301
Avtorica v članku preverja obstoječe teze o (ne)povezanosti ecclesie maior in ecclesie minor Žičke kartuzje ter ecclesie maior v Jurkloštru s spomeniki babenberške zgodnje gotike in v nasprotju s starejšo literaturo domneva, da francoski stavbeniki, ki so za Leopolda VI. realizirali njegove avstrijske projekte, niso prišli iz Žičke kartuzije, marveč je do njih prišel po drugi poti. Slogovne značilnosti spomenikov babenberške zgodnje gotike so namreč dovolj različne od arhitekture in stavbne plastike obeh žičkih cerkva, a prav tako »francoske«, da lahko domnevamo, da je Leopold VI. do stavbenikov prišel po drugi poti in da je torej na južnem Štajerskem in na Spodnjeavstrijskem ob koncu 12. in v začetku 13. stoletja vzporedno delalo več skupin francoskih mojstrov. Leopold VI. je imel stik s Francijo ne le prek kartuzijanov, maveč je imel tesno vez tudi prek cistercijanov in lastne poti v južno Francijo leta 1212, ključne pa so bile tudi njegove povezave s cesarskim dvorom in, ne nazadnje, z rodbino Andechs-Meranijskih. V zvezi s kartuzijo Jurklošter pa avtorica v nasprotju s starejšo literaturo meni, da je bila že cerkev iz časa po prvi ustanovitvi zidana in je bila v času druge ustanovitve le še obokana. Sodeč po kvaliteti izvedbe oboka in stavbni plastiki, so bili v Jurkloštru na delu mojstri iz vrst (francoskih) kartuzijanskih menihov ali konverzov ali za kartuzijane delujoči stavbeniki in ne stavbeniki, ki so gradili cisterci Heiligenkreuz in Lilienfeld na Spodnjem Avstrijskem, saj so diskrepance v stavbni zasnovi in stavbnoplastičnih detajlih (pre)velike. To bi potrjevala tudi stavbna plastika, saj konzole, na katere se izteka obok, tipološko ustrezajo konzolam v zgodnjekartuzijanski arhitekturi in se hkrati razlikujejo od konzol, uporabljenih v avstrijskih cistercah. Nove ugotovitve so pomembne ne le za slovensko umetnostno zgodovino, marveč tudi za avstrijsko in širšo srednjeevropsko umetnost. Članek je v tisku.