Z razumevanjem različnih tehnologij daljinskega zaznavanje je mogoče izbrati ustrezne podatke za vzdrževanje topografskih kart. V prispevku je opisana uporaba daljinskega zaznavanja pri napovedovanju vremena in opazovanju poplav. Slovenijo so med 17. in 19. septembrom 2010 zajele obilne padavine. Padavine so bili tako količinsko kot krajevno zelo dobro napovedane, povzročile pa so obilne poplave v različnih delih države. Z radarskimi posnetki lahko v skoraj realnem času dobimo zelo dober vpogled v stanje v naravnem okolju in na širšem območju, ne moremo pa zaznavati poplav v naseljih. S prispevkom želimo odpreti razpravo o uporabnosti podatkov daljinskega zaznavanja in hitrega kartiranja za različne uporabnike, upoštevaje smeri razvoja vesoljske tehnologije v Sloveniji.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 2303844Kakšne je obstoječe stanje topografskih zbirk je pomembno vprašanje v okviru CRP. V zadnjem desetletju pa se je vlaganje v topografske podatke v Sloveniji zelo omejilo, zato danes nikakor več ne moremo biti zadovoljni z njihovim stanjem. V prispevku pregledno predstavljamo stanje topografskih podatkov v Sloveniji, analiziramo njihovo kakovost in ustreznost za potencialne in dejanske uporabnike. Posvetimo se izvornim posnetkom stanja, kot je Ciklično aerofotografiranje Slovenije (CAS), in iz njega izvedenemu proizvodu, ortofotu. Kakovost ortofota je precej odvisna od kakovosti modela reliefa. Topografski podatki so vodeni posamično v sklopu posameznih vsebinskih baz ter združeno v topografskih bazah in kartah različnih ravni podrobnosti. Analizirano stanje primerjamo s stanjem v nekaterih sosednjih ali primerljivih državah.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 5463905LIDAR je hitro razvijajoča se tehnologija daljinskega zaznavanja z veliko možnosti uporabe pri vzdrževanju topografskih zbirk. Naloga je sestavljena iz dveh sklopov. V prvem sklopu smo razvili novo metodo izdelave lidarskega DMR, v drugem pa smo lidarske vertikalne profile vegetacij uporabili za modelno napovedovanje deležev drevesnih vrst v gozdu in svetlobnih lastnosti gozda. Obstoječi algoritmi za izračun DMR iz lidarskih podatkov imajo v strmem gozdnatem reliefu težave z razlikovanjem talnih odbojev od vegetacije, saj ima v strmem reliefu lokalna okolica v oblaku podobne značilnosti kot vegetacija. V prvem sklopu naloge smo razvili novo metodo izdelave DMR, imenovano REIN, posebej namenjeno uporabi v strmem gozdnatem reliefu. V drugem sklopu naloge smo lidarske vertikalne profile vegetacije, izračunane iz podatkov diskretnega lidarja majhnega odtisa, uporabili za modelno napovedovanje deležev drevesnih vrst v gozdu in svetlobnih lastnosti gozda.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 5489249