V nalogi CRP je predvidena uporaba podatkov daljinskega zaznavanja in avtomatsko izločanje stavb. Vzdrževanje podatkov v topografskih bazah je ena od pomembnejših nalog organizacij, ki te podatkovne zbirke vodijo. V članku sta opisani metoda za samodejen zajem stavb iz digitalnega modela površja in multispektralnega ortofota ter uporaba rezultatov zajema za samodejno iskanje sprememb v topografskih zbirkah, v katerih se vodijo podatki o stavbah. Rezultate samodejnega zajema stavb smo primerjali s katastrom stavb in dejanskim stanjem na terenu. S samodejnim postopkom smo našli 94% vseh stavb na območju in ocenili, da je opisana metoda primerna za zajem podatkov o stavbah za topografske baze v merilih 1 : 10.000 in manj. Rezultat samodejnega iskanja sprememb (popolnost 94% in pravilnost 78 %) kaže, da je opisana metoda primerna za iskanje sprememb med podatki o stavbah.
COBISS.SI-ID: 5364577
Avtomatsko izločanje stavb iz satelitskih posnetkov in drugih podatkov daljinskega zaznavanje je eden od ciljev CRP. Vodilo članka je avtomatsko izločanje stavb iz stereo posnetkov IKONOS v ruralnih območjih. Za generiranje digitalnega modela površja (DMP) in digitalnega modela višin je bila uporabljena avtomatska metoda slikovnega ujemanja. Izdelano so bili ortofoti posameznih spektralnih kanalov. Izhodiščna maska stavb je bila izračunana iz normaliziranega digitalnega modela površja (nDMP). Za odstranitev vegetacije in prometnih površin sta bila uporabljena normalizirana razlika vegetacijskega indeksa in cest, ki so bile v obstoječi topografski zbirki. Maska stavb je bila izboljšana z lasno kombinacijo metod, ki temeljijo na uporabi nelinearnega razpršenega filtriranja, nenadzorovane klasifikacije, barvne segmentacije in rasti območja. Primerjava z referenčnim stanjem katastru stavb je z uporabo predlaganega postopka pokazala 83% uspešnost prepoznavanja stavb na testnem območju in 49% kakovost.
COBISS.SI-ID: 5728097
Kako vzdrževati topografske zbirke s podatki daljinskega zaznavanja je eno od ključnih vprašanj CRP. Slovenija ima veliko težav pri vzdrževanju topografskih podatkov za različna merila. Največje merilo topografskih kart, ki se redno vzdržujejo na nacionalnem nivoju, je 1: 50.000, ki pa ne vsebuje podrobnosti v gozdovih. Večja merila topografskih kart in topografskih zbirk so zajeta le delno in nimajo striktnega načrta vzdrževanja. Zračno lasersko skeniranje (ZLS) ponuja enega od najbolj obetajočih izvornih podatkov za pridobitev prostorskih informacij. Nekatere metode in postopki se že učinkovito uporabljajo v urbanem okolju in gozdovih, medtem ko se redkeje uporablja za zajem topografskih objektov. Opravljeno je bilo nekaj testov uporabe podatkov ZLS za vzdrževanje topografskih zbirk. Glede na analize in teste so bila izdelana pravila za poskus delnega avtomatiziranja procesov prepoznavanja objektov za namen vzdrževanju topografskih kart.
COBISS.SI-ID: 5488481