V Sloveniji se vzdržujeta dva nacionalna kolekcijska nasada, v katerih uspevajo sorte, ki so bile na osnovi morfoloških opisov odbrane na terenu pridelovalnega območja. Oba kolekcijska nasada sta pomembna v kontekstu vzdrževanja nacionalne genske banke oljke. Ker so določena drevesa propadla in zaradi dosajevanja sadilnega materiala, so nekatera sadilna mesta napačno označena. Z namenom, da bi preprečili napačno vrednotenje sort v kolekcijskem nasadu v Sturnjanu, smo z mikrosatelitskimi markerji pregledali vsa sadilna mesta in preverili, če so vsa tudi pravilno označena. V analizo je bilo vljučenih 100 dreves in sicer 27 različnih sort oz. tipov oljk. Za pridobitev referenčnih profilov posameznih sort smo uporbili mikrosatelitske lokuse, ki smo jih izbrali na osnovi naših predhodnih izkušenj ter objavljenih znanstvenih člankov (DCA-09, DCA-16, DCA-03, DCA-11, UDO-99, EMO-03, GAPU-101). Identičnost dreves znotraj posameznih sort je bila ugotovljena pri 17 sortah. Napačna označitev sadilnega mesta se je pokazala pri sorti 'Buga'. Peto drevo te sorte se je z mikrosateliti izkazalo za sorto, ki ima v kolekcijskem nasadu oznako 'Belica Pucer'. Razvrščanje sort v sorodnostne skupine je potekalo s pomočjo metode UPGMA in iz dendrograma je razvidno, da so se sorte razvrstile v dve večji skupini. Prva skupina je glede na geografski izvor zelo heterogena. Znotraj prve skupine se jasno loči manjša samostojna podskupina, v katero so se razvrstile sorte oljk z debelimi plodovi. Drugo večjo skupino pa predstavljajo sorte iz osrednje Italije. Mikrosateliti so se izkazali kot izredno dobro orodje za nedvoumno identifikacijo oljčnih sort ter za pregled in upravljanje kolekcijskih nasadov.
COBISS.SI-ID: 2175955
Delo se osredotoča na sterolno karakterizacijo oljčnega olja. Steroli so pomembna neumiljiva sestavina rastlinskih maščob. Rastlinska olja vsebujejo 15 sterolnih sestavin, med njimi so nekatere značilne za posamezne vrste olja, zato sta sestava in vsebnost sterolov pomembna parametra pri ugotavljanju pristnosti oljčnega olja, saj odstopanje od meja, navedenih v Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91, lahko nakazuje, da je vzorcu oljčnega olja primešano drugo rastlinsko olje. Z analizo sterolne sestave lahko že ugotovimo, ali je oljčnemu olju primešano manj kot 2 % sojinega olja, 1 % sončničnega ali 0,5 % repičnega olja, vsebnosti skupnih sterolov pod 1000 mg/kg olja pa nakazujejo dodatek desteroliziranega olja. Za sojino olje je značilen visok delež stigmasterola (16−19 %), za sončnično visok delež 7-stigmastenola (10−20 %), za repično brasikasterola (5−13 %) in za oljčno olje β-sitosterola (65−88 %). Poleg β-sitosterola vsebuje oljčno olje še -5-avenasterol, klerosterol, kampesterol, kampestanol, -7-kampesterol, stigmasterol, -5,23-stigmastadienol, 24-metilenholesterol, -7-stigmastenol, -7-avenasterol, brasikatserol, holesterol, -7,22-ergastadienol, -7,24-ergostadienol in 22,23-dihidrobrasikasterol. Vsebnosti le-teh pa so sortno značilni. Tako smo ugotovili zelo velike razlike v vsebnosti -5-avenasterola med olji sorte Istrska Belica in ostalimi sortami. Zbrani podatki so pomembni za karakterizacijo slovenskega oljčnega olja, saj vrednosti ne odstopajo med letniki.
COBISS.SI-ID: 2176467