Raziskava o vplivu nekaterih biofizikalnih (vsebnost epikutikularnega voska) in biokemičnih (obarvanost listov, skupni polifenoli in antioksidacijski potencial) dejavnikov na odpornost zelja (Brassica oleracea L. var. capitata) proti poškodbam, ki jih povzročajo kapusovi bolhači (Phyllotreta spp.), kapusove stenice (Eurydema spp.) in tobakov resar (Thrips tabaci), je potekala v letu 2010 na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani. V poljski poskus je bilo vključenih 20 genotipov zelja in sicer 9 zgodnjih, 5 srednje zgodnjih in 6 srednje poznih genotipov (glede na dolžino rastne dobe), 3 rdeči in 17 belih genotipov (glede na barvo listov) ter 14 hibridov in 6 sort (glede na poreklo). Statistična analiza je pokazala, da biofizikalna in biokemična sestava listov zelja najbolj vpliva na odpornost te vrtnine na napad kapusovih bolhačev. Ti namreč kažejo šibko preferenco do zgodnjega in rdečega zelja ter do hibridov, ki imajo visoko vsebnost epikutikularnega voska (r2 = –0,6137, r2 = –0,7603 in r2 = –0,6812). Prav tako smo pri kapusovih bolhačih ugotovili močno negativno korelacijo med antioksidacijskim potencialom in obsegom poškodb pri srednje poznem zelju (r2 = –0,7185), pri rdečem zelju (r2 = –0,7811) in pri sortah zelja (r2 = –0,7802).
COBISS.SI-ID: 6704505
V poglavju so predstavljene vse dosedanje dejavnosti na Katedri za fitomedicino, vezane na področje entomopatogenih ogorčic (EO). Predstavljeni so prvi laboratorijski poskusi, v času, ko so bile EO v Sloveniji še tujerodni organmizmi, postopki vzorčenja tal in določanja petih vrst EO za domorodne organizme. Nadalje so predstavljeni poskusi v rastlinjakih in na prostem, v katerih je bila dokazana zadovoljiva učinkovitost teh biotičnih agensov pri zatiranju različnih vrst škodljivih žuželk. Na podlagi rezultatov v tem delu predstavljenega raziskovalnega dela danes pridelovalci živeža v Sloveniji EO že nekaj let uporabljajo v praksi.
COBISS.SI-ID: 6944889
V laboratorijskih razmerah smo preučevali delovanje slovenskih tipov kremenovega peska na riževega žužka v pšeničnem zrnju. Preučevali smo kremenov pesek iz Rake-Ravno (neočiščen in očiščen), Moravč (neočiščen in očiščen) in tržno dostopen (Plantella) očiščen kremenov pesek iz Puconcev. Pripravke smo preučevali pri šestih koncentracijah: 100, 300, 500, 900, 1200 in 1500 ppm. Vsebnost SiO2 je med vzorci variirala med 91,52 in 99,24 %. Delovanje peska, zmešanega s pšeničnim zrnjem, smo preizkušali pri 20, 25, 30 in 35 °C ter pri 55 % relativni zračni vlagi. Mrtve odrasle osebke smo šteli 7, 14 in 21 dni po izpostavitvi. Po 21 dneh smo vse izpostavljene hrošče odstranili in v naslednjih 60 dneh ugotavljali številčnost njihovega potomstva na tretirani pšenici. Vsi pripravki so pokazali določen insekticidni učinek na riževega žužka, za najučinkovitejšega pa se je izkazal pripravek Plantella, ki je pri koncentraciji 1500 ppm vplival na 90 % smrtnost pri 30 °C. V omenjenih razmerah je bilo po 7 dneh najmanjše tudi število potomcev škodljivca.
COBISS.SI-ID: 6921849