S proučevanjem morfoloških, fizioloških in genetskih parametrov pri različnih sortah hmelja in fižola smo želeli razviti metodo določanja tolerance na sušni stres, ki bo uporabna tudi v žlahtniteljskih programih. Sušni stres lahko učinkovito ocenimo tudi z nespecifičnimi metodami, s katerimi zajamemo več parametrov in tako dobimo celostno sliko o fiziološkemu stanju rastlin. V raziskavi se je TRAP test, s katerim ocenimo odpornost na oksidativni stres oz. določimo celokupno antioksidativno aktivnost preiskovanega vzorca, izkazal kot učinkovita metoda določanja tolerance na sušni stres, ki je lahko direktno uporabna kot selekcijskih metoda v procesu žlahtnjenja novih sort hmelja in fižola.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 560268Jugovzhodna Evropa je regija, ki ima bogato biodiverziteto ter pomemben del pokrit s travniki, ki predstavljajo velik potencial za uporabo, predvsem kot vir genetskega materiala za nadaljnje žlahtnjenje. Da bi zagotovili dolgoročno ohranjanje rastlinskih genskih virov, promovirali trajnostno rabo ter združili sile je skupina inštitucij v regiji ustanovila mrežo SEEDNet (South East European Development Network on Plant Genetic Resources) v letu 2004. V triletnem obdobju (2007-2010), se je deset inštitucij osredotočilo na zbiranje vrst krmnih rastlin na različnih florističnih, pedoloških, podnebnih okoljih trajnih travnikov. Glavni cilj je bil povečati genetsko osnovo virov krmnih rastlin ki pripradajo vrstam Festuca pratensis Huds., Dactilys glomerata L., Trifolium pratense L. in Medicago sativa ssp. falcata (L.) Arcang.) ter so uvrščene na prioritetno regionalno listo. Skupaj je bilo zbrano 896 akcesij, od tega 272 pasje trave, 226 bilnic, 313 črne detelje ter 85 akcesij lucerne.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3573096Pridelovanje fižola ima v Sloveniji več stoletno tradicijo. V tem času so se razvile številne avtohtone sorte, ki jih poleg modernih sort pridelujemo še danes. V Genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije hranimo of 1116 genskih virov vrste Phaseolus (1058 P. vulgaris L., 58 P. coccineus L.); večina je slovenskega izvora (1055 akcesij). Predstavljeni so bili rezultati obsežne študije genske raznolikosti in povezav med zbranimi avtohtonimi genskimi viri z uporabo molekulskih (AFLP, SSR, RAPD), biokemijskih (beljakovine v semenu) in morfoloških markerjev. Predstavljene so bile tudi raziskave sušnega stresa in različni pristopi, ki jih pri tem uporabljamo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3574632