Predpisi, ki urejajo vinogradništvo z vidika uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), tvorijo kompleksno področje, saj je pri uporabi FFS potrebno dosledno spoštovati več zakonov: Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, Zakon o vodah, Zakon o kemikalijah, Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave in tudi njihove podzakonske predpise ter akte sprejete na občinskem nivoju. Na drugi strani pa Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin predpisuje obvezne ukrepe proti karantenskim škodljivim organizmom na vseh območjih, kjer se pojavljajo. Tako Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice, ki je bil sprejet v letu 2009, predpisuje zatiranje ameriškega škržatka na razmejenih območjih, v matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah, natančnejši ukrepi pa so določeni z načrtom obvladovanja trsnih rumenic (www.furs.si). Zakon o vodah na obrežnih zemljiščih površinskih voda omejuje rabo FFS glede na red oziroma kategorijo vodotoka, medtem ko so lahko omejitve v nekaterih primerih dodatno postavljene z registracijsko odločbo za posamezno FFS. Problematiko lahko osvetli uporaba geografskih informacijskih sistemov na področju varstva rastlin, ki omogoča prostorske analize različnih tematskih in topografskih podatkov, kar zagotavlja kvantitativno in kvalitativno ovrednotenje načrtovanih ukrepov rabe FFS v občutljivih območjih površinskih voda. V prispevku so predstavljeni rezultati prostorske analize različnih varnostnih pasov površinskih voda in razmejenih območij trsnih rumenic, možni vidiki ter tehnični ukrepi za reševanje problematike varstva rastlin oziroma zagotavljanja nemotene pridelave vinske trte in grozdja na eni strani in varovanja vodnih virov na drugi strani.
COBISS.SI-ID: 3667048
V prispevku so prikazani rezultati 27 mikro in makro poskusov s herbicidi v ozimnih žitih v različnih agroklimatskih območjih Slovenije v letih od 1992 do 2010, kjer smo ugotavljali učinkovitost herbicidov ter pridelke pri različnih rokih njihove uporabe. Primerjali smo pridelke žita pri zgodnji in pozni jesenski, zgodnji pomladanski in pozni pomladanski uporabi herbicidov. Primerjali smo samo pridelke herbicidnih kombinacij, s katerimi smo dosegli več kot 95 % skupno učinkovitost pri zatiranju plevela. Iz rezultatov je razvidno, da smo pri zgodnji jesenski ter pozni jesenski uporabi herbicidov praviloma dosegli najboljšo učinkovitost, kot tudi najvišje pridelke. Kljub temu je v naših pridelovalnih razmerah težko v naprej opravičiti jesensko oziroma pomladansko uporabo herbicidov v ozimnem žitu, saj je le ta odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi so še posebej pomembni čas setve in vremenske razmere v jesenskem času, ob teh pa še priprava tal in gnojenje, vrsta plevela in njegova gostota.
COBISS.SI-ID: 3667816
Fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki se uporabljajo v kmetijstvu in kontaminirajo cvetni prah kmetijskih rastlin in rastlin, ki rastejo v okolici, potencialno negativno vplivajo na razvoj in zdravstveno stanje čebeljih družin. Zaradi povečanih zimskih izgub čebeljih družin v preteklem obdobju in zaradi posameznih zastrupitev čebel, predvsem v letu 2008, smo v letu 2009 začeli z raziskavo spremljanja kmetijskih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na zdravstveno stanje in razvoj čebeljih družin. V okviru raziskave spremljamo ostanke FFS v zbranem cvetnem prahu in razvoj 90 čebeljih družin postavljenih v enakih skupinah na 30 lokacijah. Lokacije obravnavamo glede na tip kmetijske pridelave: a) intenzivne poljedelske lokacije (10 lokacij); b) intenzivne vinogradne lokacije (4 lokacije); c) intenzivne sadne lokacije (6 lokacij) in d) lokacije z ekstenzivno kmetijsko pridelavo (10 lokacij). Z uporabo GC/MS in LC/MS/MS smo v letu 2009 analizirali 50 vzorcev cvetnega prahu na vsebnost 880 kemijskih spojin, v letu 2010 pa 52 vzorcev cvetnega prahu na vsebnost 713 kemijskih spojin. V letu 2009 smo ostanke FFS v cvetnem prahu ugotovili na 11 lokacijah (37 %), v letu 2010 pa na 5 (17 %). V letu 2009 smo ugotovili 16 različnih kemijskih spojin, v letu 2010 pa le treh. Koncentracije ugotovljenih kemijskih spojin so bile v območju od 0,011 mg/kg do 76 mg/kg. Največ različnih kemijskih spojin smo ugotovili na intenzivnih sadnih lokacijah (10) ter na intenzivnih vinogradnih lokacijah (9). Glavnina ugotovljenih kemijskih spojin je pripadala skupini fungicidov (69 %). Aktivne spojine iz skupine insekticidov (klorpirifos–etil, metoksifenozid in tiakloprid) so bile ugotovljene na šestih preiskovanih lokacijah. Ostanki FFS v cvetnem prahu niso vplivali na moč čebeljih družin, napadenost z varojami (Varoa destructor), zastopanost spor Nosema spp. in okuženost z virusi (ABPV, SBV, DWV, BQCV).
COBISS.SI-ID: 3667560