Pri merjenju kompleksnih stališč v družboslovnih raziskavah, raziskovalci pogosto uporabljajo uravnotežene sezname pozitivnih in negativnih elementov. Končni sklep eksperimenta je, da je učinek vrstnega reda vprašanj mogoč, a ni tako pomemben, kot bi bilo pričakovati. Rezultati eksperimenta tudi nakazujejo, da je potrebno upoštevati še druge dejavnike, kot so vsebina merjenih konceptov ter kognitivno usposobljenost anketirancev.
COBISS.SI-ID: 30583645
Članek s statistično analizo javnomnenjskih anket in z vsebinsko analizo referendumske kampanje ugotavlja dejavnike neuspeha vladnega predloga pokojninske reforme. Pokojninska reforma, ki po vsebini nujno pomeni krčenje nekaterih zdajšnjih pravic, je bila v obdobju gospodarske krize in v kontekstu splošne vrednotne naravnanosti proti reformam že v izhodišču težko uresničljiva. Podatki javnomnenjskega anketiranja kažejo, da je bila za neuspeh ključna nizka podpora vladi. Podporo referendumu so odrekli politično sredinsko usmerjeni volivci, tisti ki ne podpirajo vladne koalicije, strankarsko neopredeljeni in ljudje s srednješolsko in poklicno izobrazbo. Ti so največji del volilnega telesa, zato noben referendum brez njihove podpore ne more uspeti. V referendumski kampanji so bili najpomembnejši argumenti glede (ne)pravičnosti predlagane reforme in (ne)utemeljenosti makroekonomskih razlogov za reformo. Če se torej o strukturnih reformah odloča na referendumu,sta višja podpora vladi, ki reformo predlaga, in percepcija, da je reforma kljub nujnosti in neprijetnosti v osnovi pravična, ključna pogoja zanjen sprejem.
COBISS.SI-ID: 31005021
Članek tematizira razmerje med razredno strukturo in kulturno potrošnjo v sodobnih družbah. Obravnava pristope k razmerju med kulturo in razredom v okviru sociologije kulture, medijskih študij, kulturnih študij in študij stratifikacije ter zavrne teze o domnevnem zatonu razredne strukturiranosti kulturnih preferenc in praks. Avtorja ugotavljata, da ima razredna klasifikacija tudi v Sloveniji jasne kulturne dimenzije kljub domnevnemu zatonu distinkcijske vloge visoke kulture in vseprisotnosti popularne kulture,ki ga ugotavljajo nekatere teoretske in empirične študije. Odnos med družbenim položajem in kulturnimi praksami ter okusom je sicer kompleksen in dekodirne strategije niso enostavno funkcija ekonomsko razumljenega razrednega položaja, vendar pa je s pomočjo historično specifičnega razumevanja kulturnega kapitala tudi v družbah kjer so taksonomične meje med razredi šibke (npr. Slovenija) mogoče ugotavljati jasno ločene razredno-kulturne formacije. Argumente avtorja ilustrirata z izbranimi podatki empirične študije Kultura in razred, ki je bila izvedena z vprašalnikom na vzorcu 820 prebivalcev Ljubljane in Maribora.
COBISS.SI-ID: 30589789