Kmetijstvo je kompleksno odvisno od vremenskih in klimatskih pogojev. Med ekstremne pojave vremena spada neurje s točo, ki je eden od najbolj omejujočih faktorjev v kmetijski pridelavi. Tako je v kmetijstvu neobhodno obvladovanje strategije odločanja s tveganjem zaradi toče. Na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja odbojnosti in numeričnim modeliranjem v dovolj visoki ločljivosti smo izdelali karto pogostosti in jakosti nevihtnih dogodkov s točo nad SV Slovenijo. Na osnovi radarskih meritev pripravljena ocena pogostnosti toče kaže na različno ogrožena območja. Tako izstopa nekaj območij z večjo verjetnostjo toče: jugozahodni obronki Pohorja in okolica Radgone, pa tudi Dravsko in Mursko polje. Izrazit minimum je opaziti v Slovenskih Goricah. V monografiji smo razvili model za ocenjevanje alternativ upravljanja s tveganjem v rastlinski pridelavi, ki temelji na kombinaciji tehnološko ekonomskega simulacijskega modela in dreves odločanja pri čemer informacije simulacijskega modela (finančni rezultat pri vsaki alternativi ob vsakem predvidenem škodnem dogodku) tečejo kot vhodni podatek v drevo odločanja. Preliminarni izračuni pričakovanih vrednosti z uporabo dreves odločanja kažejo, da je ob danih pogojih zavarovanja in predvidenih porazdelitvah verjetnosti škodnih dogodkov zaradi toče, najvišja pričakovana vrednost pri alternativi zavarovanja pridelka. Z dvigom ozaveščenosti tveganja v kmetijstvu in s povečanjem zajema kmetijskih površin v zavarovalni sistem so ustvarjeni optimalni pogoji za zniževanje zavarovalnih premijskih stavkov. Postavitev protitočne mreže je ekonomsko upravičena na območjih z najvišjo stopnjo tveganja pogostnosti pojava toče (na intenzivnih nasadih), zlasti pri jabolkih, vendar le v primeru dovolj visoke intenzivnosti pridelave in dovolj visoke prodajne cene pridelka. Obseg zajema proizvodnih kmetijskih površin v zavarovalni sistem v Sloveniji mora ciljno doseči 70 %, da se ustvarijo pogoji za zniževanje premijskih stavkov in porazdelitev velikosti škode zaradi pojava toče. V ta namen je potrebno razviti takšno obliko kmetijskega zavarovanja, ki bo zasnovano na vzajemništvu ali sozavarovalnega »poola«. Osnovni cilj vključevanja države v upravljanje z zavarovarljivimi tveganji v kmetijstvu naj bo, da s pomočjo vzajemnega zavarovanja zmanjša tveganja, katerim so izpostavljeni pridelovalci. Model za ocenjevanje alternativ upravljanja s tveganjem v kmetijstvu predstavlja dobro podlago za sprejemanje kakovostnih poslovnih določitev in za strateško načrtovanje. Zavedamo se, da bodo potrebne še nadaljnje raziskave predvsem v smislu natančnejše empirične opredelitve porazdelitve verjetnosti škodnih dogodkov.
COBISS.SI-ID: 3112748
Podjetno kmetijstvo je ena izmed komponent v našem predlaganem modelu lokalne samooskrbe s hrano. Brezposelnost je postala danes vse bolj pereče vprašanje. Vlade po vsem svetu izvajajo politike za povečanje stopnje zaposlenosti nazaj na raven pred recesijo. Ena izmed najbolj pomembnih politik, ki jih izvajajo vlade držav so bile subvencije za zaposlovanje, kar pomeni, da so podjetja dobila financiranja s strani države pri zaposlovanju, pa tudi, da so zasebni državljani imeli možnost za pakete spodbud podjetništva. Obseg naše raziskave je bil ugotoviti, kako bruto domači proizvod in vladno subvencioniranje na ravni posamezne države vpliva na število brezposelnih na državni ravni. Empirični del naše raziskave smo izvedli na primeru Slovenije in ugotovili, da ima bruto domači proizvod večji učinek na število brezposelnih v primerjavi z vladnimi subvencijami.
COBISS.SI-ID: 20019942