Berriasijske breče in kalkareniti nad biancone apnenci so datirani in opisani z imenom Bohinjska formacija. Po sestavi presedimentiranih apnencev ugotavljamo, da je karbonatni material prihajal z manjše karbonatne platforme, ki se je v zgodnji fazi orogeneze formirala v Notranjih Dinaridih. Domnevno karbonatno platformo smo poimenovali Bohinjska karbonatna platforma in jo primerjali z genetsko podobnimi izoliranimi karbonatnimi platformami, kot sta platforma Plassen v Severnih apneniških Alpah in platforma Kurbnesh v Albaniji.
COBISS.SI-ID: 34472493
Rdeči gomoljasti apnenci nad platformnimi karbonati so z radiolariji in konodonti datirani v ilirij, natančneje v amonoidno cono Trinodosus. Gomoljastim apnencem v zaporedju sledijo vulkanske kamnine, karbonatne megabreče, presedimentirani apnenci in laporji, in nazadnje spet platformni karbonati. Geometrija bazenske zapolnitve, lateralne in vertikalne variacije v debelinah in faciesnih tipih ter še vedno vidni sinsedimentarni prelomi so dokaz za sedimentacijo v manjših, relativno plitvih polgrabnih. Raziskava je pomembna za boljše razumevanje anizijsko-ladinijske stratigrafije in ekstenzijskega dogodka, povezanega s srednjetrasnim riftingom na robu Neotetide. Razkriva kompleksnost topografije na relativno dvignjenih blokih, ki so se med srednjetriasnim riftingom pogrezali počasneje kot globlji bazeni, kot je bil na primer Slovenski bazen.
COBISS.SI-ID: 2081109
Z radiolariji smo datirali tri reprezentativne profile Tolminskega bazena in ugotovili, da so se radiolarijski roženci odlagali od zgorjega bajocija to spodnjega tithonija, kar se ujema s podatki iz drugih bazenov zahodne Tetide. Začetek sedimentacije radiolarijskih rožencev smo interpretirali kot posledico pospešene subsidence in povečane produktivnosti zaradi reorganizacije litosferskih plošč. Razporeditev rožencev znotraj bazena kaže na to, da je na hitrost sedimentacije vplivala predvsem redistribucija pelagičnih sedimentov zaradi lokalnih topografskih razlik in da celo v distalnih delih bazena lahko obstojajo daljše stratigrafske vrzeli. To ugotovitev lahko generaliziramo na vse relativno ozke, s prelomi omejene globljemorske bazene (grabne) na robovih kontinentov.
COBISS.SI-ID: 34472749
V članku je opisan jursko-kredni profil robnega dela Tolminskega bazena. Profil je bil datiran z radiolariji, kalpionelami in bentosnimi foraminiferami. Korelacija z drugimi profili Tolminskega bazena je pokazala, da je jurski del profila izrazito proksimalen, kredni del pa se bolje ujema s sukcesijami centralnega območja bazena. Inverzijo smo interpretirali kot posledico ekstenzijske tektonike v zgornjem aptiju. S tem tektonskim dogodkom je bila povezana tudi močna erozija karbonatne platforme in robnih delov bazena ter odlaganje debelozrnatih breč na bazi spodnje flišoidne formacije.
COBISS.SI-ID: 1125214
V Gevgelijskem ofiolitnem kompleksu pri Demir Kapiji (Vzhodnovardarska ofiolitna cona) smo določili bathonijsko-callovijsko starost bazaltov. Preučili smo postobdukcijsko sekvenco (imenovali smo jo Demirkapijska grupa), sestavljeno iz bazalnih polimiktnih konglomeratov in več kot 350m debelega karbonatnega zaporedja, v katerem si sledijo hemipelagični, pobočni in nazadne plitvomorski faciesi. Alge in bentosne foraminifere v karbonatnem zaporedju so značilne za tithonij. Demirkapijska grupa je edinstveno ohranjen primer postopnega razvoja karbonatne platforme na obduciranih ofiolitih in lahko služi za boljše razumevanje genetsko podobnih platform (npr. Bohinjske karbonatne platforme), ki so se v času, ko se je zahodna veja Neotetide zapirala, formirale povsod na robu oceana, a so bile pozneje večinoma erodirane.
COBISS.SI-ID: 37759021