Berriasijske breče in kalkarenite nad biancone apnenci so datirane in opisane z imenom Bohinjska formacija. Po sestavi presedimentiranih apnencev ugotavljamo, da je karbonatni material prihajal z manjše karbonatne platforme, ki se je v zgodnji fazi orogeneze formirala v Notranjih Dinaridih. Domnevno karbonatno platformo smo poimenovali Bohinjska karbonatna platforma in jo primerjali z genetsko podobnimi izoliranimi karbonatnimi platformami, kot sta platforma Plassen v Severnih apneniških Alpah in platforma Kurbnesh v Albaniji.
COBISS.SI-ID: 34472493
Z radiolariji smo datirali tri reprezentativne profile Tolminskega bazena in ugotovili, da so se radiolarijski roženci odlagali od zgorjega bajocija to spodnjega tithonija, kar se ujema s podatki iz drugih bazenov zahodne Tetide. Začetek sedimentacije radiolarijskih rožencev smo interpretirali kot posledico pospešene subsidence in povečane produktivnosti zaradi reorganizacije litosferskih plošč. Razporeditev rožencev znotraj bazena kaže na to, da je na hitrost sedimentacije vplivala predvsem redistribucija pelagičnih sedimentov zaradi lokalnih topografskih razlik in da celo v distalnih delih bazena lahko obstojajo daljše stratigrafske vrzeli. To ugotovitev lahko generaliziramo na vse relativno ozke, s prelomi omejene globljemorske bazene (grabne) na robovih kontinentov.
COBISS.SI-ID: 34472749
V članku smo predstavili rekonstrukcijo paleoklimatskega zapisa v zaporedju plitvomorskih karbonatov na meji paleocen-eocen z integrirano uporabo biostratigrafije velikih foraminifer in izotopske stratigrafije ogljika in kisika. Sklepali smo, da je bil izrazit temperaturni maksimum v tem obdobju glavni vzrok za hitro diverzifikacijo bentosnih foraminifer. Ti podatki pomagajo pojasniti učinke globalnega segrevanja v plitvovodnih ekosistemih in so uporabni za primerjavo z drugimi temperaturnimi maksimumi v Zemljini zgodovini in kot ocena za spremembe, ki nas čakajo v prihodnosti.
COBISS.SI-ID: 34095661