Septembra 2011 je na Bledu potekala 4. mednarodna konferenca farmacevtskih znanosti, katere pomembna tematika so bile novosti na področju vnosa učinkovin, torej tudi nanokompoziti, ki so jedro našega projekta. Konference se je udeležilo 350 strokovnjakov iz 29 držav. Približno 60 % udeležencev je bilo iz tujine. Na konferenci smo predstavili dosedanje rezultate naših raziskav v obliki treh posterjev in objavljenih povzetkov (COBISS ID 3118961, 3119217, 3119473). Poleg tega sta ključno vlogo pri organizaciji in izvedbi konference imeli prof. dr. Julijana Kristl, ki je bila predsednica konference, in izr. prof. dr. Saša Baumgartner kot generalna sekretarka. Glavni namen konference je bil omogočiti in učvrstiti znanstveno sodelovanje doma in mednarodno, med akademsko sfero in strokovnjaki v industriji. Vsebine, predstavljene na konferenci, so ponudile oziroma nakazale odgovore na nekatere izzive sodobnega farmacevtskega razvoja. Hkrati pa je ostala kopica izzivov kot gonilo nadaljnjega, še intenzivnejšega raziskovanja.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
V diplomskem delu smo sistematično proučili vpliv različnih parametrov polimerne raztopine (viskoznost, prevodnost, površinska napetost) in procesa elektrostatskega sukanja (napetost, razdalja do zbirala, pretok) na nastanek nanovlaken PVA in PEO. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da ne obstaja univerzalno uporaben pristop, ampak da moramo za vsako kombinacijo polimera in topila individualno določiti optimalne pogoje, saj se lahko le tako izognemo nastanku vozlov in izdelamo popolnoma gladka nanovlakna.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3056241V diplomskem delu je študentka iz Univerze v Lizboni v okviru Erasmus izmenjave ovrednotila parametre polimerne raztopine zmesi hitosana in polietilenoksida (PEO), ki smo ji dodali tudi površinsko aktivno snov (Triton X-100) in organsko topilo (DMSO). Nato je izbrala optimalne pogoje tehnološkega postopka za izdelavo nanovlaken z elektrostatskim sukanjem in v zadnjem delu in vitro preverjala biokompatibilnost izdelanih nanovlaken na celični liniji keratinocitov. Ugotovila je, da so poleg parametrov raztopine ključnega pomena za izdelavo nanovlaken brez vozlov pogoji okolja (pretok zraka in vlažnost). Razmerje obeh polimerov v vlaknih bistveno vpliva na morfologijo vlaken po stiku z vodnim okoljem. Takšna hitosanska nanovlakna so omogočila pritrjanje keratinocitov in vitro; morfologija celic, ki so rastle na podlagi iz nanovlaken pa se je spremenila.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3198065