Tribologija keramik in kompozitov predstavlja poglobljeno študijo o tem, kako se lahko znanost o materialih uporablja za razumevanje, raziskovanje in izkoriščanje triboloških interakcij. Vključujoč uvodna poglava o triboloških temeljih, procesih in aplikacijah, knjiga primarno zagotavlja študentom in praktičnim znanstvenikom celovito razumevanje temeljev narave in lastnosti keramičnih in kompozitnih materialov, kot tudi trenje in obrabo stukturnih keramik v nemazanih , vodno-mazanih in kriogenih okoljih. Ta knjiga vsebuje tudi tematska poglavja o triboloških lastnostih biokeramik, biokompozitov in nanokeramik, kot tudi lahkih kompozitov.
COBISS.SI-ID: 11385371
Razjasnjen je pojem površin in hrapavosti površin iz mehanskega oziroma inženirskega vidika. Razloženo je, kaj hrapavost površin pomeni in kako jo merimo ter kako pridobljene podatke vrednotimo, da lahko površine popišemo z ustreznimi površinskimi parametri. V nadaljevanju je razložena povezava hrapavosti površin z realno kontaktno površino in indeksom plastičnosti, ki sta oba pomembna za obnašanje materialnega para v kontaktu. Predstavljeni so tudi osnovni pojmi pri pojavu trenja ter zakaj do tega pojava pride, podana pa je še razlaga na kakšen način je trenje odvisno od interakcij med površinami in od lastnosti teh površin, torej predvsem kakšne so korelacije trenja s hrapavostjo površin.
COBISS.SI-ID: 12182299
Polimerni materiali se za zobniške prenose uporabljajo že več kot 50 let. V zadnjem desetletju njihova uporaba narašča, saj lahko prenašajo vedno večje obremenitve, tudi pod najbolj neprijaznimi obratovalnimi pogoji. Pogoj za vse to so kvalitetni polimerni materiali. Razvoj polimernih materialov je neprestan, saj podjetja težijo k izboljševanju sedanjih materialov in k razvoju novih vrst materialov. Osnovne vrste polimernih materialov so lahko izboljša z raznimi dodatki, kot so na primer steklena in ogljikova vlakna, trdna maziva, nanodelci, ... V raziskavi smo ugotavljali vpliv materialne kombinacije (polimer/polimer in polimer/jeklo) na trenje in obrabo in sicer na napravi valjček-disk. Pri različnih kontaktnih pogojih smo preizkušali poliamid in sicer proti poliacetalu in proti nerjavnemu jeklu. Rezultati testov kažejo, da so razdalje do ustalitve koeficienta trenja za kontakt polimer/polimer bistveno daljše kot pri kontaktu polimer/jeklo. Poleg tega so pri kontaktu polimer/polimer površinske temeprature preizkušancev mnogo višje kot pri kontaktu z jeklom.
COBISS.SI-ID: 12105243