Razvoj aplikacij na mnogih inženirskih in znanstvenih področjih je dolgotrajen. Kljub temu pa izdelane aplikacije niso dostopne javnosti. Zato se postavlja zahteva po hitri predelavi obstoječih inženirskih aplikacij in njihovem omogočanju za uporabo najširši možni javnosti prek spleta. V ta namen so bile razvite oblakovne tehnologije. Cilj tega članka je bil razviti metodo temelječo na Arhitekturi na podlagi modelov (angl. Model Driven Architecture), ki bi omogočala hiter razvoj, prilagajanje, prožnost, vzdržljivost in ponovno uporabnost obstoječih znanstvenih in inženirskih aplikacij. Za razvoj metode smo uporabili obstoječo platformo kot storitev (angl. Platform as a Service) mOSAIC. Izdelano metodo smo ilustrirali s programom za izračun gradbene konstrukcije. Izdelana metoda skrajša čas, ki je potreben za razvoj tovrstnih aplikacij in je zato lahko uporabna v praksi.
COBISS.SI-ID: 6248289
Članek predstavlja pregled javno prepoznavnih metod za vrednotenje in certificiranje trajnostne gradnje (LEED, BREAM, DGNB), opisuje s tem povezano standardizacijo na področju trajnostnosti stavb, ki se razvija v okviru CEN/TC/350 in opisuje FP7 OPEN HOUSE odprto dostopno metodo za oceno trajnostnosti, proces razvoja, kazalnike (56 kazalnikov celovitega nabora in 30 ključnih kazalnikov), sistem vrednotenja in uravnoteževanja. Kot alternativno metodo predastvlja CESBA orodje za oceno trajnostne gradnje, ki z zmanjšanim naborom kazalnikov bolj še verjetna za uporabo v postopkih zelenega javnega naročanja. Članek razpravlja o nadaljnjih korakih glede integracije metod vrednotenja trajnostne gradnje v proces zelenega javnega naročanja.
COBISS.SI-ID: 512049947
Računalništvo v oblaku aplikacijam omogoča nove možnosti, kot so vseprisotnost, elastičnost in odpornost proti napakam. Inženirske aplikacije so po navadi računsko in podatkovno zahtevne, vendar še ne izkoriščajo možnosti, ki jih ponujajo tehnologije računalništva v oblaku. Z namenom, da bi olajšali prenos obstoječih inženirskih aplikacij v oblak, smo v okviru tega dela razvili učinkovito in splošno namensko programsko ogrodje. Pri delu smo se omejili na inženirske aplikacije, razvite v okolju MathWorks Matlab. Za prenos smo uporabili platformo mOSAIC kot storitev (angl. Platform as a Service, PaaS). Platforma mOSAIC se razlikuje od drugih ponudnikov PaaS, saj je odprtokodna in jo lahko namestimo na poljubni infrastrukturi kot storitev (angl. Infrastructure as a Service, IaaS). Razvito generično programsko ogrodje smo preverili tako, da smo razvili aplikacijo za oceno hitrosti izvajanja posameznih sklopov Matlaba, ki smo jo namestili na ponudnikih IaaS Amazon EC2 in Eucalyptus. Rezultati kažejo, da razvito programsko ogrodje omogoča uspešen in razmeroma preprost prenos obstoječih inženirskih aplikacij, pri tem pa sta zagotovljena pravilnost delovanja in primerljiva hitrost izvajanja.
COBISS.SI-ID: 6650721
Članek utemeljuje delovanje sistema ogrevanja masivnih zidov (temperiranja) kot učinkovito strategijo preventivne konzervacije stavbne dediščine. Računski model za dinamično toplotno analizo (IDA ICE) temperirane in neogrevane dvorane v gradu je bil verificiran z meritvami mikroklimatskih parametrov iz obdobja 2011-2013. Verificirani model omogoča bolj zanesljivo napovedovanje vpliva klimatskih sprememb na mikroklimatske pogoje in ovrednotenje uporabljene strategije zmanjševanja vplivov. Na podlagi dinamične simulacije toplotnega delovanja temperirane dvorane v Brežiškem gradu članek prikazuje potencialne prednosti uporabe sistema temperiranja z konservatorskega in z ekonomskega vidika.
COBISS.SI-ID: 512046363
Slovenija je pripravila primerjalni metodološki okvir za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb na osnovi 5.člena Direktive EPBD - Prenovitev (2010/31/EU) in v skladu z Dodatkom III, kjer razlikuje med kategorijami stavb. Za primer enodružinske stavbe je bila raba energije določena z IDA ICE orodjem za dinamično več consko simulacijo notranje klime in rabe energije za obdobje celega leta. Minimalne energijske zahteve so predstavljene s krivuljo stroškov, v območju ki podaja najnižje stroške za končnega uporabnika in družbo. Rezultati kažejo da so minimalne nacionalne zahteve strožje od stroškovno optimalne ravni, večinoma zaradi strateških ciljev glede zmanjšanja rabe energije in emisij. Toplotne črpalke so se izkazale za okoljsko sprejemljiv in ekonomsko upravičen način ogrevanja z več pozitivnimi družbenimi učinki. Toplotne črpalke podpirajo lokalno ekonomijo in so najboljše med uveljavljenimi tehnologijami, delovanje je učinkovito, zanesljivo in primerno za skoraj vse stavbe. V prihodnje pričakujemo še izboljšave pri COP pri nizkih temperaturah. Višji COP, skupaj z večjim deležem obnovljivih virov energije v nacionalnem omrežju dela za toplotne črpalke pomemben temelj za nadaljnji trajnostni razvoj po trajnostnih načelih.
COBISS.SI-ID: 512046619