Uporaba pozitivnega ali negativnega lokalnega naboja na površini La[sub]{1.975}Sr[sub]{0.025}CuO[sub]{4+[delta]}(LSCO) kristala z uporabo mikroskopa na atomsko silo v akumulaciji (pozitivnega ali negativnega) metastabilnega naboja na površini. Površinski naboj na površini na začetku kaže dinamiko difuzije v časovni odvisnosti nekaj ur, medtem ko je kasneje stabilen mesece. "Nabita področja" so bila določena s spektroskopijo Augerjevih elektronov (AES) in imajo različno stehiometrijo od okoliškega materiala. Iz fundamentalne aplikacije konstruiranja naprave za heterostrukturne implikacije, tovrstna manipulacija naboja lahko pripelje do AFM nanostruktur superprevodnih naprav na nanoskali za aplikacijo spominskih enot.
COBISS.SI-ID: 899242
Ni-Ti zlitine z oblikovnim spominom imajo odlične mehanske lastnosti, super elastičnost, trdnost in dobre biokompatibilne lastnosti zato se uporabljajo v medicini za implantante in naprave. Te zlitine vsebujejo približno enak atomski del Ni in Ti, kar pomeni da je za uporaba v medicini še vedno vprašljiva zaradi bojazni izločanja Ni v okoljsko tkivo. S spektroskopijo Augerjevih elektronov (AES) in rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS) smo študirali površinsko sestavo hitro strjene Ni Ti zlitine z oblikovnim spominom pred in po testiranju biokompatibilnosti in vitro. Ugotovili smo da je na površini oksidna plast debeline 10 do 20 nm, ki sestoji iz mešanice Ti in Ni oksida ter kovinskega Ni, enakomerno porazdeljenega v podpovršinski plasti.
COBISS.SI-ID: 15760150
Spektralno ozadje pri Augerjevih spektrih je eden od neločljivih delov spektra, ki zaradi svoje variabilnosti onemogoča avtomatsko analizo. Postopki, ki pri Augerjevih spektrih izvajajo odstranjevanje spektralnega ozadja, morajo zagotoviti dovolj očiščene podatke na katerih lahko uporabimo avtomatsko ekstrakcijo zanimivih informacij. Iz literature tudi vemo, da spektralno ozadje vsebuje dodatne informacije o sestavi opazovanega materiala, zato odstranjenega spektralnega ozadja ne smemo zavreči, ampak ga moramo shraniti za nadaljnje analize. Za odstranjevanje spektralnega ozadja smo uporabili nevronske sisteme, s katerimi smo ozadje najprej modelirali. Nevronske sisteme smo uporabili za določitev splošne oblike spektralnega ozadja. Nevronski sistemi so splošni aproksimatorji, pri katerih matematična formulacija modela ni potrebna zato so za tovrstno nalogo zelo primerni. To tudi pomeni, da so sposobni narediti aproksimacijo samo na osnovi podatkov in brez dodatnega poznavanja lastnosti modeliranega sistema. Glede na izvršene študije smo uspeli identificirati tri glavne sestavne dele spektra. Pomemben element je tudi ozadje spektralnih vrhov. Članek opisuje uporabo nevronskih sistemov za odstranjevanje ozadja spektralnih vrhov pri Augerjevih spektrih.
COBISS.SI-ID: 923818