Cilj dela je bil oceniti vpliv deleža martenzita na način obrabe in izgube energije zaradi trenja dvofaznega jekla, preizkušanega v skladu s pogoji izmeničnega drsenja. V ta namen je bilo mikrolegirano jeklo Ti-Nb toplotno obdelano v običajni peči pri temperaturah med 780 in 880 oC (interkritična temperatura žarjenja) in času 3 min, da se je dosegla dvofazna mikrostruktura z volumskimi deleži martenzita med 25 in 90 %. Poskusi obrabe so bili opravljeni na obeh vrstah vzorcev, tako na dvofaznih kot na neobdelanih vzorcih, s pomočjo izmeničnega tribometra, geometrije kroglica-na-ravno in dveh obremenitvah 2.5 in 4 N. Na vsakem vzorcu je bila med izmerjena poškodba zaradi obrabe s pomočjo izgube volumna in izgube energije med poskusom. Dobljeni rezultati dokazujejo, da je vpliv kontaktne obremenitve bolj pomemben kot vpliv načina obrabe, saj je obraba pri majhni obremenitvi dvofaznega jekla zmanjšana, poveča pa se trdota, vendar le pri deležu martenzita 75%. Pri visoki obremenitvi, postopek drsenja omogoča nastenek oksidne zmesi v feritni mikrostrukturi, ki deluje kot faktor pri zmanjšanju obrabe.
COBISS.SI-ID: 1027754
V tem prispevku smo se osredotočili na pripravo in mehanske lastnosti s silicijevimi nanodelci ojačane epoksidne smole Epikote 828LVEL. Epoksidne kompozite ojačane z dveh velikosti silicijevih nanodelcev, 130 nm in 30 nm, smo pripravili s točno določeno vsebnostjo nanodelcev, VP = 0,5 %. Da bi preprečili aglomeracijo, smo nanodelce predhodno modificirali z diglicidil etrom bisfenola A (BADGE) . Zaradi nizke vsebnosti silicijevih nanodelcev, je bila njihova vgradnja v polimerni matriki potrjena s povečano hrapavostjo na prelomu v primerjavi z gladko površino preloma čiste epoksidne smole. Z Ramansko spektroskopijo smo analizirali pot širjenja razpoke po kompozitu. Mehanske lastnosti smo karakterizirali z upogibnim preskusom in pokazali 10-20 % povečanje modula elastičnosti v kompozitu s 30 nm in 130 nm silika vključki. Rezultati preskusa lomne žilavosti so pokazali 25-30 % povečanje žilavosti v obeh kompozitih v primerjavi s čisto epoksidno smolo. Energija pri prelomu in odpornost proti prelomu pa je bila močno odvisna od velikosti silika delcev; v kompozitu s 130 nm silicijevimi delci smo opazili 30% povečanje, v kompozitu s 30 nm silicijevimi delci pa 60%
COBISS.SI-ID: 5124634
Znano je, da so volframova vlakna so biološko reaktivna. V našem delu smo raziskovali razlike v molekularni strukturi normalnega prebavnega tkiva in prebavnega tkiva nevretenčarjev vrste Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea), ki so se prehranjevale z nanovlakni volframovega oksida (nano-WOx). Raziskovali smo tudi mehanizem učinka, ki ga imajo nano-WOx na celice prebavnih žlez modelnega organizma in vivo. Metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR) smo uporabili za analizo epitela prebavnih žlez živali hranjenih z nano-WOx in kontrolnih živali. FTIR analize smo dopolnili s klasičnimi toksikološkimi in citotoksikološkimi analizami in vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM) površine prebavnega epitela. Razlike v spektrih tkiva tretiranega z nano-WOx v primerjavo s kontrolo so se pojavile v osrednjem delu celic in se navezujejo na spremenjeno razmerje med protein in lipidi, na pojav lipidne peroksidacije in strukturne spremembe nukleinskih kislin. Klasični toksikološki parametri niso pokazali vpliva nano-WOx, citotoksikološki biomarkerji in raziskave z elektronsko mikroskopijo prebavnih žlez pa so nakazali na sporadičen učinek nanovlaken. Zaužitje nano-WOx, ni imelo značilnega vpliva na destabilizacijo membrane prebavnih žlez ali prehranske parameter testnih organizmov. Zaključili smo, da so biokemijske spremembe, ki smo jih dokazali s FTIR rezultat zaščitnih mehanizmov celice, ki se sprožijo zaradi neugodnih pogojev in kažejo na porušenje homeostaze, kar lahko vodi do toksičnega učinka.
COBISS.SI-ID: 2855759