IZHODIŠČA: Izjemna genetska heterogenost pri hemofiliji A je dodaten izziv za zagotavljanje ustreznega svetovanja bolnikom. Naš cilj je bil ustvariti nacionalno bazo mutacij pri bolnikih s hemofilijo A, ki bi še izboljšala genetsko svetovanje v Sloveniji. Gen za faktor VIII (F8) je bil analiziran pri 150 od 179 bolnikih s hemofilijo A v Sloveniji. METODE: Mutacije smo ugotavljali s testiranjem inverzij intronov 22 in 1 (IV22 in IV1) in določanjem nukleotidnega zaporedja delu promotorja, celotni kodirajoči regiji in mejam med introni in eksoni gena F8. V registru hemofilikov je 126 družin s hemofilijo A. REZULTATI: Mutacije smo določili pri 81/82 bolnikih s težko obliko, 15/18 s srednjo in 54/79 z lahko obliko hemofilije A, kar predstavlja približno 80% družin v registru (100/126). Genetska mutacija je bila določena pri vseh analiziranih bolnikih: 40/150 ima inverzijo introna 22 (48,8% bolnikov s težko obliko), ostalih 110/150 pa ima 54 različnih mutacij v genu F8, ki povzročajo hemofilijo A. Od tega se 21 mutacij pojavlja samo pri slovenskih bolnikih. Inverzija introna 1 pri slovenskih bolnikih ni prisotna. Trideset odstotkov majhnih delecij in insercij se pojavlja na poliadeninskem odseku v eksonu 14 med kodoni 1191-1194 (8Ajev). Pri bolniku z lahko obliko smo našli mutacijo v 5'UTR, ki ustvari nov startni kodon, kar je prva to-vrstna mutacija pri hemofiliji A. ZAKLJUČKI: Raznolikost mutacij pri slovenskih bolnikih s hemofilijo A je primerljiva z mutacijami najdenimi pri italijanski in avstrijski populaciji, kot je bilo pričakovano. Pri slovenskih bolnikih smo našli zelo širok spekter mutacij. Tip mutacije je eden od kazalcev kliničnega fenotipa hemofilije. Natančna podatkovna baza mutacij je pomembno orodje za genetsko svetovanje in zdravstveno oskrbo družin s hemofilijo v Sloveniji.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 583852V popkovnični krvi (PK) je obilo krvotvornih matičnih celic (KMC), ki jih lahko uporabimo za zdravljenje z alogensko presaditvijo. Od prve presaditve humanih KMC iz PK leta 1988 do danes je bilo zbranih že veliko znanstvenih podatkov. Po svetu je nastalo mnogo javnih bank PK, ki zbirajo in shranjujejo več kot 400.000 enot PK za mednarodno izmenjavo. Poleg tega je verjetno še enkrat več enot PK shranjenih v zasebnih bankah. Več kot 20.000 enot PK so že uporabili za zdravljenje malignih in nemalignih bolezni otrok in odraslih s presaditvijo. Nesorodne KMC iz PK so postale alternativni vir celicam iz kostnega mozga, ker imajo določene prednosti predvsem takojšnjo razpoložljivost, povzročajo pa tudi manj bolezni presadka proti gostitelju (GVHD) ob podobnem dolgoročnem preživetju. Poleg tega lahko KMC iz PK presadimo odraslim kljub neskladju v antigenih HLA, kar je še posebej pomembno pri bolnikih, ki ne najdejo HLA skladnega dajalca. Glavni vzrok za neuspehe pri presaditvah celic iz PK, še posebno pri odraslih, je majhno število KMC v enotah PK. Zato so razvili nove pristope, kot so presaditve dveh ali več enot PK, aplikacija celic neposredno v kostni mozeg, hkratna presaditev akcesornih celic in nemieloablativno kondicioniranje bolnika pred presaditvijo. V teku so tudi klinične študije z matičnimi celicami iz PK, ki jih prej namnožijo in vitro. Omenjeni postopki, v bolj oddaljeni prihodnosti pa tudi razvoj regenerativne medicine, bodo še razširili možne indikacije za uporabo PK tudi pri odraslih.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 29901785Izhodišča: Znotrajlobanjska krvavitev (intrakranialna krvavitev, IKK) je težak zaplet, ki se pojavi pri 3,5–4% dečkov s hemofilijo v obdobju novorojenčka in je vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti novorojenčkov s hemofilijo. Bolniki in metode: V članku predstavljamo primer novorojenčka s težko obliko hemofilije A, ki je utrpel poporodno IKK. Opisujemo dileme glede načina in vodenja poroda pri ženskah, ki so prenašalke hemofilije, ter umestnost slikovnih preiskav pri odkrivanju IKK in poporodne profilakse. Razpravljamo o izbiri vrste koncentrata nadomestnega faktorja strjevanja krvi pri zdravljenju IKK ter opisujemo perinatalne zaplete pri novorojenčkih s težko obliko hemofilije A v Sloveniji v obdobju 1980–2010. Zaključki: Ker je IKK najpogostejši vzrok umrljivosti in obolevnosti pri novorojenčkih z motnjo strjevanja krvi, je izjemno pomembno, da IKK pravočasno prepoznamo in jo ustrezno obravnavamo.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 29896665