Napoved toksičnosti visokih odmerkov metotreksata (HD-MTX) je ključno za individualizacijo zdravljenja v otroških akutnih limfoblastnih levkemij (ALL). Naš cilj je bil oceniti vpliv polimorfizmov v metabolizmu metotreksata na izid zdravljenja z visoko dozo metotreksata pri otrocih z ALL. Skupaj je bilo genotipiziranih 167 otrok z ALL za polimorfizme v metilentetrahidrofolat dehidrogenazo (MTHFD1) 1958G), metilentetrahidrofolat reduktazo (MTHFR) 677C) T in 1298A) C) in timidilatno sintazo (TYMS) 2R) 3R. MTHFD1 1958A alel bistveno zmanjša verjetnost za hepatotoksičnost (prilagojen p = 0,009), medtem ko TYMS 3R alel bistveno zmanjša verjetnost levkocitopenije in trombocitopenije (prilagojena P = 0,005 in prilagodi p = 0,002, v tem zaporedju). MTHFR polimorfizmi nimajo vpliva na od visoke doze metotreksata povzročeno toksičnost, ampak imajo pomemben efekt kombinaciji MTHFR 677C) T-TYMS 2R) 3R in MTHFD1 1958G) A-MTHFR 677C) T na visoko dozo MTX. Noben od preiskovanih polimorfizmov ni vplival na preživetje. Naša raziskava kaže, pomembno vlogo polimorfizmi genov in interakcije genov v folatni poti na toksičnot visoke doze MTX pri otroških ALL.
COBISS.SI-ID: 29379801
Namen: Otroci zdravljeni za akutno limfoblastno levkemijo (ALL) imajo povečano tveganje za razvoj sekundarnih neoplazm. Namen raziskave je bil ugotoviti, če polimorfizmi v popravljalnih mehanizmih DNK prispevajo k tveganju za razvoj sekundarnih novotvorb pri klinično dobro opredeljenih bolnikih, zdravljenih za ALL v otroštvu. Metode: V raziskavo o bili vključeni pediatrični bolniki z diagnozo ALL med letoma 1971 in 2001. Pri primerih s sekundarno neoplazmo in dveh ustreznih kontrolah smo genotipizirali izbrane polimorfizme za 11 popravljanih mehanizmov DNA. Rezultati: Med 359 pediatričnih bolnikov z ALL je sekundarna novotvorba nastala pri 20 bolnikih. Odmerek radioterapije (p = 0,011), epipodophyllotoxini (P = 0,006), in odmerek antraciklinov (p (0,001) so značilno povezani s tveganjem za razvoj sekundarnih tumorjev. Med genetskimi dejavniki smo opazili povezavo med 1197G alelom NBN in povečanim tveganjem za sekundarne novotvorbe (RR = 4,36, 95% IZ: 1,19-15,98, P = 0,026), medtem ko je tveganje manjše pri prenašalcih XRCC3-316Galelav primerjavi z bolniki z divjim genotipom (RR = 0,20, 95% IZ: 0,04-0,99, p = 0,049). Zaključek: Naši rezultati kažejo na pomembno vlogo NBN 1197A) G in XRCC3-316A) G polimorfizmov pri razvoju sekundarnih novotvorb pri bolnikih, ki so se zdravili zaradi ALL v otroštvu.
COBISS.SI-ID: 30003929
Ozadje: Papillon-Lefèvre sindrom (PLS) je redka avtosomno recesivna bolezen za katero so značilni palmoplantarna keratoderma skupaj z generaliziranim agresivnim parodontitisom in je povezana z mutacijami v genu za katepsin C (CTSC). Cilj: raziskovanje in kliničnih in mutacijskih značilnosti 6 PLS bolnikov iz 4 nepovezanih slovenskih družin. Metode: Izvedli smo mutacijske in funkcionalne analize v genu CTSC. Rezultati: Pri vseh bolnikih smo našli novo homozigotno zamenjavo, c.-55C)A v neprevedeni regiji (UTR) na DNA ravni in jo potrdili z analizo mRNA. Kjer je prišlo do je skoraj popolne izgube izražanja mRNA gena CTSC. In silico analize so pokazale možnost da mutacija spremeni afiniteto vezavnega mesta za transkripcijski faktor za AP-2. Sklep: Določitev nove mutacije CTSC v 5'UTR, skupaj z zmanjšanjem izražanja CTSC mRNA in praktično neobstoječe encimske aktivnosti katepsina C, kažejo na nov mehanizem disfunkcije povezan z PLS.
COBISS.SI-ID: 583596