Suša je dejavnik, ki v spremenjenih podnebnih razmerah vedno bolj vpliva na kmetijsko pridelavo. Izpostavljenost sušnemu stresu povzroči v rastlinah niz fizioloških sprememb in ima lahko uničujoč vpliv na številne celične funkcije. Do sprememb pride na različnih ravneh, tako na ravni genov, kot tudi na ravni proteinov. Navadni fižol je občutljiv na sušo, mehanizmi njegovega odziva na sušo pa še niso dovolj proučeni. V prispevku je podan pregled raziskav sušnega stresa pri fižolu, ki smo jih v zadnjem desetletju izvajali v Sloveniji. Odziv rastlin fižola na sušni stres smo proučevali na genetskem, genomskem in proteomskem nivoju. Prav tako smo proučili rastlinske proteaze, vključene v odziv na stres ter odgovor rastlin na fiziološkem nivoju. Eden od ciljev raziskav, ki jih izvajamo, je tudi identifikacija lokusov za kvantitativne lastnosti in izdelava genetske karte za pomoč v žlahtniteljskem procesu.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4019560Fižol je prehransko zelo pomembna stročnica rastlina, občutljivost na sušo, kar vpliva na rast in pridelek. Rastline so razvile mehanizme za prilagajanje na sušo, ki so izraženi kot spremembe izražanja genov in funkcionalne vsebnosti beljakovin ter z odzivi na fiziološki in morfološki ravni. Prepoznavanje sprememb v odzivu na sušo pri različnih vrstah bo pomagalo pridobiti markerje za opredelitev kandidatnih genotipov za MAS pri žlahtnjenju na toleranco na sušo. Da bi ugotovili razlike med rastlinami izpostavljenimi suši in kontrolnimi rastlinami fižola, sta bili starševski liniji odporni na sušo (sorta Tiber) in neodporni na sušo (sorta Starozagorski čern) vzgojeni v nadzorovanih pogojih. Rastline so bile zalite vsak dan na enako težo lonca. Po treh tednih je bila polovica rastlin podvržena sušnemu stresu. Meritve so bile opravljene na tretjem listu pri različnih stopnjah suše. Stanje hidracije listov je bilo določeno na osnovi RWC, vodnega potenciala ( Ψw ) in različnih parametrov fotosinteze. Vzorci listov so bili shranjeni pri -80°C za nadaljnje analize. Pri rastlinah podvrženimi suši je RWC padla na 50% v primerjavi s kontrolnimi rastlinami. Zaradi zmanjšanja vodnega potenciala, je bilo trajanje zaprtja listnih rež povečano, kar je bilo potrjeno z meritvami fotosintetičnih in drugih fizioloških parametrov. S tem so bile potrjene razlike v odzivu na sušo med linijama, kar je osnova za nadaljnji študij genetske raznolikosti s pomočjo molekularnih markerjev in nadalje kartiranje lokusov, povezanih z kvantitativnimi lastnostmi.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 4320360