V raziskavi so bili proučevani tokovi ogljika (fotosinteza in respiracija sestoja) na kraškem pašniku po dveh pomladanskih požarih v letih 2010 in 2011. Meritve s 'canopy' komoro, ki smo jih opravljali v rednih časovnih intervalih, so pokazale, da se po motnji in prehodni izgubi ponorne moči na požgani površini relativno hitro vzpostavi nivo neto ekosistemske izmenjave CO2 (NE), značilen za nepožgane površine. Vseeno je bila produkcija biomase na pogorelih površinah manjša. Relativno izenačene vrednosti NE so lahko rezultat zmanjšane respiracije. Naše raziskave kažejo na hitro obnavljanje ponorne moči kraških travnikov po požaru. Popolno okrevanje ekosistema (regeneracija rastlinskega pokrova) pa je močno odvisno od okoljskih razmer, predvsem od razpoložljivosti vode.
COBISS.SI-ID: 7895929
V članku obravnavamo dihanje tal na raziskovalni ploskvi na Podgorskem krasu. Dihanje tal smo merili s prenosno napravo LiCor v obdobju dveh let in pol na kraškem pašniku in na zaraščajoči ploskvi, kjer smo merili posebej v gozdičkih ter posebej na travnatih zaplatah med gozdički. Z nelinearnim modelom smo vrednotili odvisnost dihanja tal od talne temperature in talne vlage in modele primerjali med posameznimi tipi vegetacijske odeje. Rezultati kažejo, da večjih razlik med tipi vegetacije ni, da pa je dihanje bolj odvisno od talne temperature kot od vlažnosti tal. Vlažnost kot dominanten dejavnik se pokaže predvsem v sušnejših obdobjih leta. Obravnavali smo tudi celonevne meritve dihanja in vrednotili dnevno histerezo dihanja, če ga primerjamo s temperaturo tal.
COBISS.SI-ID: 7550841
Raziskan je bil dodaten komposta na številčnost in raznolikost bakterij z alkan-monooksigenaznim genom (alkB) v tleh onesnaženih z olji iz industrijske cone v Celju. Tla z dodatki, ki so se od primerjalnih neonesnaženih tal razlikovala v stopnji zrelosti in dostopnosti hranil so bila inkubirana in vorci vzeti 0, 6, 12 ozoroma 36 tednov inkubacije. Dodatek komposta je pospešil razgradnjo alkanov v proučevanih tleh v kratkem času po dodajanju.
COBISS.SI-ID: 7886713
Vpliv abiotskih dejavnikov okolja na biodiverziteto ter sestavo združb številnih funkcionalno pomembnih skupin mikroorganizmov je v različnih kopenskih ekosistemih še vedno slabo raziskano področje. V članku je predstavljena molekularna karakterizacija arhejskih in bakterijskih združb, izpostavljenih dolgoročnim spremembam abiotskih dejavnikov v tleh na območjih naravnih izvirov CO2 ali mofet. Rezultati kažejo na velike spremembe v sestavi združb obeh raziskovanih skupin mikroorganizmov v smeri večjega števila anaerobnih in metanogenih taksonov, ki dominirajo v hipoksičnih tleh. Z geološkim plinom inducirana hipoksija lahko na območjih mofet povzroči velike spremembe v sestavi združb talnih mikrobov, te pa lahko močno vplivajo na delovanje ekosistemov (npr. kroženje hranil in metanogenezo). Povzemamo, da so mofete lahko dobri modelni ekosistemi za raziskovanje odziva naravnih mikrobnih združb na dolgoročne okoljske spremembe.
COBISS.SI-ID: 7763321
Zgradba celic endosperma pri ajdi je bila raziskava z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Pod pritiskom se škrobna zrna nizko amiloznega mutanta ajde lažje zdrobijo kot običajna škrobna zrna. Drobni delci škrobnih zrn so podobni lipidnim micelijem in lahko služijo v prehrani za pripravo naravnih nadomestkov maščob
COBISS.SI-ID: 7158905