Več domačih in tujih raziskav je pokazalo, da je veliko otrok, ki živijo v revščini, učno manj uspešnih. Prikrajšanost ali izključenost iz sistema vzgoje in izobraževanja je le eden od vidikov socialne izključenosti. Ko otroci, ki so izključeni ali prikrajšani v sistemu vzgoje in izobraževanja, odrastejo, je večja verjetnost, da se tudi kot odrasli soočijo z izključenostjo iz trga dela, politične participacije in širšega družbenega okolja. Pogosto se začaran krog socialne izključenosti namreč prenaša iz generacije v generacijo, kar še bolj zakorenini problem. Ena od družbenih skupin, ki je (tudi) v šolstvu med najbolj ranljivimi, so romski otroci. Prispevek izpostavlja nekaj vidikov, ki pomagajo razumeti njihovo učno manj uspešnost, prav tako pa ponuja nekaj predlogov, kako lahko v sistemu vzgoje in izobraževanja vplivamo na zmanjševanje njihove marginalizacije.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 1612412V prispevku opredeljujemo evalvacijsko raziskovanje kot proces učenja in razvijanja prakse na podlagi predpostavk za sodelovanje med praktičnim socialnim delom in raziskovanjem, ki smo jih izpeljali iz dveh konkretnih primerov. Učenje iz evalvacij v kompleksnem programskem okolju je povezano z značilnostmi sodelovanja med organizacijami, v katerih so zaposleni socialni delavci, in raziskovalci. Ugotovitve izhajajo iz dveh podobnih primerov evalvacijskega raziskovanja v Sloveniji in Nemčiji in kažejo, da tesno sodelovanje med raziskovanjem in prakso spodbuja možnosti učenja za prakso in možnosti razvoja prakse, vendar pa je potrebno ohranjati ravnotežje med stopnjo organiziranosti procesa sodelovanja in možnostjo eksperimentalnih in ‘ad hoc’ odločitev. Pomembno je, da ob izvajanju evalvacijskih raziskav v praksi socialnega dela upoštevamo tako prednosti kot pomanjkljivosti natančnega načrtovanja in stabilnosti procesa.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 3632229Dosežek je imel velike družbeno-ekonomske učinke iz štirih razlogov: prvič, avtorica prispevka je bila tudi so-organizatorka mednarodne konference; drugič, konference so se udeležili profesorji in raziskovalci iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so eksperti na tem področju , raziskovalci iz Avstrije in Združenega kraljestva; tretjič, konferenca je bila interdisciplinarna in medinstitucionalna, saj smo od domačih strokovnjakinj povabili relevantne eksperte iz SAZU, Mirovnega inštituta in Inštituta za narodnostna vprašanja RS, ter dveh družboslovnih fakultet. Kot rezultat konference je SAZU v reviji indeksirani mednarodni Dve domovini jeseni 2011 objavil relevantne znanstvene članke, ki so bili predstavljeni na konferenci. Predavanje avtorice in soorganizatorke dogodka se je osredotočilo na duševno zdravje pripadnikov etničnih manjšin v današnjih tokovih migracij. Avtorica je pokazala na zanimivo ambivalenco, ki je v tem, da se današnje migrantske delavke in delavce patologizira, čeprav so prav oni tisti, ki skrbijo za zdravje in duševno zdravje množice ljudi po ekonomsko razvitem svetu za katere opravljajo skrbstveno delo. Avtorica je analizirala nekaj etnografskih primerov tega paradoksa in se zavzela za antidiskriminacijsko naravnanost na tem področju.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 3613285