Navkljub negativnim učinkom bolonjske reforme, je ta prinesla formalne koristi študiju socialnega dela po Evropi, saj je po letu 2000 na področju discipline prišlo do intenzivnega razvoja podiplomskih programov, internacionalizacije in raziskovalnega dela. Med te procese spada tudi nastanek in razvoj prvega evropskega doktorskega študija socialnega dela in socialne politike Indosow. V članku so opisane dileme neoliberalizacije visokošolskega študija in inovacije, ki jih je prinesel prvi evropski doktorski program socialnega dela (2009), ki je med drugim tudi prvi mednarodni doktorski program na Univerzi v Ljubljani. Glavne značilnosti Indosowa so akademizacija socialnega dela, doktorati utemeljeni na primerjalni perspektivi in kritični analizi. Vseeno pa obstaja tudi potreba po razvoju strokovnega doktorskega študija socialnega dela, ki odgovarja slovenskim potrebam. Navkljub harmonizaciji visokošolskega študija so med doktorskimi programi po Evropi in po svetu velike razlike v strukturi, obliki in izvajanju doktorskega študija. Članek predstavi nekatere razlike in nekatere pomanjkljivosti v izvajanju doktorskega študija v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 3683941
V članku so prikazane spremembe v zakonodaji na področju socialnega varstva, ki predstavlja del zagotavljanja socialne varnosti v Sloveniji. Spremembe smo kritično analizirali s pomočjo kriterijev, ki so rezultat predhodne analize tipologij države blaginje in osnovnih vrednot, konceptov in prakse socialnega dela. Najprej prikažemo pravila, ki nakazujejo na spremembe v smeri (neo)liberalne države blaginje; nato pa še tiste določbe, ki jih ocenjujemo kot spodbudne za sodobno prakso socialnega dela in tiste, ki pomenijo ovire.
COBISS.SI-ID: 3722341
Etničnost postaja vse bolj prepoznaven koncept socialnega dela, kar se odraža tudi v vse bolj pogosti prisotnosti koncepta v učnih načrtih izobraževanja za socialno delo po svetu in v Sloveniji. Institucionalne spremembe v socialnem delu so nujne, saj je dolgo veljal molk kot poglavitna strategija zanikanja partikularnih realnosti etničnih manjšin, kar je v stroki (in teoriji) socialnega dela povzročalo mnoga izključevanja, neenakosti, diskriminacije. Lena Dominelli govori o zanikanju etničnih partikularnosti kot o eni od oblik rasistične prakse. Zato so nujne spremembe na področju teorije in prakse socialnega dela, ki se soočajo z rasizmi na osebni, kulturni in institucionalni ravni. Članek osvetli dve perspektivi o Romih kot o eni najbolj marginaliziranih skupin v Sloveniji. Skozi sociološko perspektivo pogledamo na odnos prebivalcev Slovenije do Romov, skozi socialnodelovno perspektivo pa se vprašamo, kako se je in kako se socialno delo v praksi odziva na potrebe Romov ter kako je potekal razvoj izobraževanja za socialno delo skozi perspektivo etnične občutljivosti oz. kulturne kompetentnosti.
COBISS.SI-ID: 3683685