V prispevku avtorica prispeva uvodni premislek o strukturiranju slovenske družbe in spolu kot strukturirani in strukturirajoči strukturi. Avtorica pojasnjuje, da ko preizpašujemo, kako se (sodobne) družbe strukturirajo (producirajo in reproducirajo obstoječa razmerja), in kako se spreminjajo, ne moremo mimo skorajda večnih socioloških vprašanj in dilem kot: je pomembnejše struktura ali akcija; nadindividualne kompleksne enote ali akterji; kdo koga pogojuje, ali strukture postavljajo pogoje delovanja posameznikov ali pa posamezniki s svojim delovanjem ustvarjajo strukture. Tisti, ki so se s temi vprašanji ukvarjali, so se v glavnem postavljali na eno ali drugo stran navedenih dilem in akterjev. Zastavljena vprašanja avtorica v tekstu kontekstualizira s pomočjo vidnih socioloških teoretikov in teoretičark, kot so Giddens, Bourdieu, Marx, Connell, Wacquant, indr.
COBISS.SI-ID: 56707170
V pričujočem tekstu avtor izhaja iz tega, kar potrjujejo raziskave in splošno javno zaznavanje: pri delitvi družbene in politične moči in odgovornosti so ženske opazno manj udeležene od moških. S tem se zastavlja dolga vrsta vprašanj. Eno izmed osnovnih je: zakaj je temu tako in kateri dejavniki k temu odločilno prispevajo? Ker gre za zelo kompleksno problematiko, enemu samemu dejavniku tega fenomena v celoti ni mogoče pripisati, tiste, za katere se navajajo tehtnejši razlogi, pa velja podrobneje obravnavati, vendar se v tekstu avtor osredotoči na specifično vprašanje: ali in koliko oziroma kako (lahko) k temu prispeva visokošolsko izobraževanje oziroma visokošolski sistem in spremembe v njem? Ker pojma visokošolska izobraževanje ne obravnava le kot statističnega indikatorja v populacijski analizi, temveč v širšem kontekstu, avtor vprašanje še nekoliko razširi: koliko pri tem posredno ali neposredno prispevajo gibanja, trendi in strukturne spremembe v sodobnem visokem šolstvu?
COBISS.SI-ID: 10423881
Razmislek o vključevanju žensk v politiko v Sloveniji pridobi na razvidnosti, ko postane del družbeno umeščene refleksije prostora in časa – nastajanj, zamikanj in vztrajanj njunih racionalnosti (Weber, 1978; Bourdieu 1986, 1992; Foucault 2009). Na tem ozadju se bomo v pričujočem tekstu uvodoma ukvarjali s prikazom bistvenih značilnosti re-strukturiranja slovenske družbe v procesih strukturiranja zahodnih družb. V drugem delu teksta bomo razpravljali o mestu politike v njej in tekst zaključili z naznačitvijo temeljnih strukturnih vprašanj, ki na tematiziranih ozadjih zadevajo odločanje žensk za vstop v politiko.
COBISS.SI-ID: 10423625
Avtorici se v pričujoče prispevku sprašujeta: Kje tičijo razlogi za nizek delež žensk v slovenski politiki? Zakaj visoko izobražene ženske, zaposlene za poln delovni čas in ekonomsko samostojne, relativno uspešne v svojih poklicih in na svojih delovnih mestih ne najdejo poti do mest političnega odločanja? Kje in v kakšnih oblikah se pojavljajo ovire za ta korak? Kakšno vlogo pri tem igra širši kulturni kontekst? Kakšno vlogo pri tem igrajo prevladujoče norme, vrednote, prepričanja, miti, stereotipi, ustaljene prakse, ki jih je moč zaznati v sodobni slovenski družbi in/ali kako so se le ti v zadnjih nekaj desetletjih spreminjali. Pri razmisleku na našteta vprašanjih sta zajeli trende in spremembe v zadnjih nekaj desetletij v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 56707938
Avtorici v pričujočem prispevku pojasnjujeta, da čeprav je v Sloveniji v zadnjih desetletjih mogoče opaziti pomembne premike glede položaja žensk na področju zaposlovanja (zlasti visoka zastopanost žensk na trgu dela, zaposlenost za polni delovni čas, preboj žensk na določena »prestižna« področja, kot je pravo, novinarstvo in univerza), pa kljub temu ženske na trgu dela še ne dosegajo primernih položajev moči. Zato v prispevku ugotavljata ali so se na področju plačanega dela zgodili, strukturni premiki in kateri so tisti strukturni premiki, ki so v zadnjih nekaj desetletjih prispevali k temu, da v Sloveniji lahko govorimo o bazenu primernih kandidatk za vstop v politiko.
COBISS.SI-ID: 56707426