V prispevku avtorici uporabita multiplo klasifikacijsko analizo za preverjanje vpliva odnosnih in strukturnih dejavnikov na izmenjavo različnih vrst socialne opore med starši in odraslimi otroki. Število izmenjanih opor je odvisna spremenljivka, katere variabilnost pojasnjujemo z demografskimi (starost in spol), odnosnimi (pogostost stikov, pomembnost osebe, prisotnost negativnih čustev) in strukturnimi dejavniki (geografska oddaljenost. Glavne ugotovitve so naslednje: v povprečju ženske prejmejo in dajo več socialnih opor kot moški, število opor upada s starostjo otroka in narašča s starostjo starša; geografska oddaljenost ima pri starših drugačno vlogo kot pri otrocih, prav tako pomembnost odnosa; pogostost stikov pozitivno vpliva na število izmenjanih opor, prisotnost negativnih čustev pa vpliva negativno tako ob popolni odsotnosti negativnih čustev, kot tudi pri zelo pogostih izkušnjah negativnih čustev.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 31553373: Oskrbo starih ljudi pogosto razumemo kot aktivnost, ki jo narekuje starost, dejansko pa gre za močno medgeneracijsko sodelovanje. Razvejana mreža skrbi za stare ljudi temelji na medgeneracijskem sodelovanju, saj zagotavlja osrednji delež pomoči starejši generaciji srednja generacija ljudi, ki je v teh oblikah zaposlena, mlajša generacija pa vanje vstopa s prispevkom prostovoljnega dela. V socialnem delu razumemo možnosti in priložnosti za medgeneracijsko povezovanje na različnih ravneh delovanja socialnega dela. Prvič, na mikro ravni, ko govorimo o medgeneracijskem sožitju v družinah in socialnih omrežjih. Drugič, na mezo ravni, ki vključuje sožitje v skupnosti in tretjič na makro ravni, ko govorimo o sožitju celotne družbe, kar po eni strani narekuje povezanost ukrepov države s prvima dvema ravnema, po drugi strani pa državi odpira samostojen in legitimen prostor, da sprejme politiko za spodbujanje medgeneracijskega sožitja. Socialno delo posega na vse tri omenjene ravni s svojim specifičnim znanjem in vedenjem o medgeneracijskem sodelovanju. Ko govorimo o socialnem delu s starimi ljudmi, lahko zatrdimo, da socialni delavci najpogosteje uresničujejo svoje poslanstvo v službah na področju socialnega varstva in tam soustvarjajo rešitve s posamezniki, družinami, družbenimi skupinami, v skupnosti in v razmerju do države. Socialni delavci zagovarjajo aktivno vlogo starih ljudi v procesu pomoči in pri tem opozarjajo na pomen družbene vloge starih ljudi. Stari ljudje niso zgolj pasivni prejemniki pomoči, temveč aktivno sooblikujejo kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju. Socialnodelvni pristop zatorej pomaga presegati prevladujoče predsodke do starih ljudi, zlasti tiste, ki poudarjajo, da so stari ljudje družbeni paraziti in opozarja na možne nove oblike družbenega sožitja, ki temelji na povezovanju različnih generacij. Prav s povečevanjem starejših ljudi smo postali pozorni na vprašanje solidarnosti in sožitja med ljudmi, zato je pomembno razvijati nove oblike družbene solidarnosti in na ta način pomagati naši civilizaciji k preživetju.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 3873893Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, je organiziral mednarodno konferenco z naslovom ‘Medgeneracijska solidarnost in izobraževanje starejših odraslih v skupnosti’ (organizacija v sodelovanju z ESREO in Cmepiusom), katere se je udeležilo več kot 80 tujih in domačih strokovnjakov (udeleženci iz 16 držav). Teme conference so bile: izobraževanje starejših odraslih v skupnosti; prostovoljstvo starejših v skupnosti; socialna omrežja, socialna skrb in skupnost; skupnostne organizacije in krepitev medgeneracijske solidarnosti; izobraževaje za krepitev medgeneracijske solidarnosti. Rezultati konferenčnega dela so bili objavljeni v okviru znanstvene založbe Filozofske fakultete, v recenziranem zborniku z naslovom ‘Medgeneracijska solidarnost in izobraževanje starejših odraslih v skupnosti'.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 263233792