V članku želimo razumeti kako je organizirana oskrba za starejše v posameznih občinah. Občine se namreč korenito razlikujejo v tem, kako je oskrba starejših organizirana, tj. organiziranost oskrbe na domu, kot tudi institucionalne oskrbe, patronažne službe, neprofitnega sektorja ter medosebnih odnosov in pomoči. Osredotočimo se na dve storitvi, in sicer institucionalno oskrbo in pomoč na domu. Predstavimo tipologijo skrbi v skupnosti v Sloveniji na podlagi hierarhične metode razvrščanja. Skupine občin, ki so nastale, se združujejo glede na podobnost značilnosti skrbe starejših, kjer se upošteva tako institucionalna oskrba kot oskrba na domu. Rezultati so pokazali 4 skupine, ki se med seboj izrazito razlikujejo v kakovosti oskrbe starejših, saj nekatere skupine nudijo le nizko kakovost oskrbe, druga pa visoko kakovost z dobro razvito tako institucionalno oskrbo kot pomoč na domu.
COBISS.SI-ID: 32715869
Prispevek zgoščeno povzema rezultate raziskovanja vpliva izobraževanja starejših ljudi v skupnosti v luči boljše kakovosti njihovega življenja in staranja v domačem okolju, kar smo si začrtali kot enega od ciljev v projektu Oskrba starejših v skupnosti v Sloveniji. S proučevanjem ponudbe in možnosti izobraževanja v skupnostih (tako v okviru institucionalne izobraževalne ponudbe kot v prostovoljskih in drugih skupnostnih organizacijah, ki so pomembne za starejše ljudi) v izbranih občinah na eni strani, ter na drugi strani analize doživljanja pomena, kakovosti in dostopnosti izobraževalne ponudbe v skupnosti s strani starejših, ki v teh skupnostih živijo, smo pokazali na veliko neodzivnost organizacij v lokalnih skupnostih na potrebe starejših ljudi glede izobraževalnih in prostočasnih dejavnosti. Ugotovili smo, da so izobraževalne dejavnosti za starejše ljudi zelo pomembne in po njihovem mnenju predstavljajo možnost za uspešno staranje v domačem okolju, za dejavno vključevanje v skupnostno življenje in s tem boljšo kakovost bivanja, po drugi strani pa smo ugotovili, da je izobraževalna ponudba za starejše ljudi razpršena, vsebinsko neusklajena, se ne odziva na potrebe starejših ljudi in je pogosto nedostopna. Opozarjamo na velike razlike med ruralnimi in urbanimi občinami, tako v sami ponudbi kot tudi v doživljanju možnosti izobraževanja in vključevanja s strani starejših ljudi. Starejši imajo bistveno boljše možnosti za izobraževanje v urbanem okolju, kar potrjujejo tudi odgovori starejših ljudi. Rezultati kažejo na nujnost sprememb na tem področju.
COBISS.SI-ID: 53572450
Prispevek presoja organizacijo oskrbe za starejše v eni izmed slovenskih podeželskih občin. Študija primera je del obsežnejšega raziskovalnega projekta o oskrbi starejših v Sloveniji s ciljem, da se pojasnijo razlike in podobnosti organizacije in kvalitete oskrbe za starejše ljudi na ravni občin. Študija primera je izpeljana raziskava na podlagi predhodno oblikovane tipologije oskrbe starejših v skupnosti, ki je bila izdelana z metodo razvrščanja v skupine. Primer iz ruralnega okolja je bil izbran, da bi ocenili tipologijo neposredno na terenu in prispevali k redkim domačim študijam o podeželskem staranju. Terensko delo je bilo izpeljano v ruralni občini z nizkimi kazalniki blaginje. Različni akterji, ki izvajajo skrbstvene dejavnosti so bili izbrani z metodo snežne kepe. V pogovorih so presojali tradicionalne in zdajšnje oblike oskrbe starejših v skupnosti. V nasprotju s tipologijo terenski rezultati kažejo, da v izbrani občini obstajata obe institucionalni obliki: tako pomoč na domu kot domska oskrba. Upoštevajoč regionalni kontekst, rezultati tudi kažejo, da v občini vzajemno sodelujejo različni izvajalci formalnih in neformalnih oblik pomoči starejšim. Nazadnje, še vedno prevladujoče nudenje oskrbe starejših v družini prikriva tudi denarno nezmožnost lokalnega prebivalstva, da bi prakticirali nekatere razpoložljive oblike oskrbe v skupnosti, kjer bivajo.
COBISS.SI-ID: 37740845
Teoretična izhodišča. Socialna oskrba na domu je pomembna storitev za starejše z zdravstvenimi težavami, prebivajoče v domačem okolju. Ob zagotavljanju boljše kakovosti življenja ta storitev pomembno razbremenjuje institucionalne storitve zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema. Metoda. Na podatkih reprezentativne raziskave uporabnikov socialne oskrbe na domu smo raziskali vpliv teh dejavnikov na obseg socialne oskrbe na domu. Z multiplo regresijsko analizo smo ugotovili vpliv dispozicijskih in kontekstualnih dejavnikov ter potreb na število aktivnosti, pri katerih uporabnikom pomagajo socialne oskrbovalke. Rezultati. Kot predpostavlja teoretski model, potrebe (B = ,378, P = 0,000) pojasnijo največji del variabilnosti obsega socialne oskrbe na domu. Po pojasnjevalni moči sledijo razpoložljivost neformalnih oskrbovalcev (živi sam B = %0,136, P = 0,000; ima otroke B = %0,142; P = 0,000) ter drugi kontekstualni dejavniki, kot so skupni stroški ure oskrbe (B = %0,075; P = 0,003) in časovna razpoložljivost socialne oskrbe na domu (B= %0,075, P=0,012). Končni model pojasni 18% obsega socialne oskrbe na domu. Razprava. Dokazali smo, da na individualni ravni na uporabo socialne oskrbe na domu vplivajo drugi dejavniki kot na agregirani ravni. Socialna oskrba na domu je najpomembnejša ob veliki potrebi po oskrbi in odsotnosti neformalnih oskrbovalcev. Zmeren vpliv kontekstualnih dejavnikov nakazuje sorazmerno enakomeren dostop do socialne oskrbe na domu.
COBISS.SI-ID: 32963677
Že vrsto let so domovi za stare gonilna sila razvoja skrbi za stare ljudi. Domovi za stare ne zagotavljajo zgolj institucionalnega varstva v ožjem pomenu besede (bivanja in oskrbe), temveč tudi pomoč na domu in v skupnosti (najintenzivnejši razvoj dnevnih centrov je potekal prav v domovih za stare, podobno tudi razvoj oskrbe na domu, oskrbovana stanovanja in začasna oskrba). Naša teza je, da ima socialno delo v domovih za stare ključno vlogo pri zagotavljanju takšne vrste institucionalnega varstva. Socialno delo v domovih za stare ima ključno vlogo pri spreminjanju paradigme oskrbo v instituciji. Prispevek temelji na kvalitativni raziskavi v domovih za stare, v katero smo zajeli intervjuje z 58 stanovalci in 24 socialnimi delavci. Ugotavljajo smo, kakšen nadzor nad svojimi življenji imajo stanovalci in ali lahko vplivajo na izboljšanje kakovosti oskrbe, večjo avtonomijo in aktivno udeležbo v procesu oskrbe. Ugotovili smo, da imajo socialni delavci v domovih pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti življenja, saj omogočajo osebno, integrirano in v skupnost usmerjeno oskrbo. Obstajajo temelji za spremembe v obeh oblikah oskrbe, tako institucionalni kot skupnostni. Individualizacija oskrbe bi lahko sprožila prestrukturiranje velikih ustanov in razvoj novih metod dela, tudi metod socialnega dela, predvsem pa novih oblik skupnostne oskrbe.
COBISS.SI-ID: 4210021