Teoretična izhodišča: Oskrba na domu je relativno nov program za zagotavljanje kakovostnega bivanja v domače okolju. Namenjen je predvsem starejšim ljudem, ki živijo doma in ki zaradi bolezni ne morejo v celoti skrbeti sami zase in ki jim družina ni zmožna zagotoviti potrebne oskrbe. Program je ključnega pomena za ohranjanje zdravja starejše populacije. Vrednotenja programa kažejo na velike razlike med uporabniki programa glede na finančno in časovno dostopnost storitev. Metoda: V prispevku je uporabljeno razvrščanje v skupine na nivoju občin. Uporabljena je wardova (metoda združevanja), hierarhična metoda razvrščanja v skupine ker omogoča odkrivanje naravne strukture v podatkih. Razvrščanje je narejeno na standardiziranih vrednostih vključenih spremenljivk na nivoju občin. Na skupinah občin smo z enostransko analizo variance potrdili značilne razlike med skupinami. Rezultati: Analiza sekundarnih podatkov kaže, da so se v Sloveniji spontano razvili različni modeli oskrbe na domu. Ključne so razlike v učinkovitosti uporabe sredstev (razmerje med plačilom in številom storitev ter kakovostjo oskrbe). Z zornega kota uporabnika je pomemben finančni dostop do storitev (cena storitve za uporabnika) in dostopnost storitev, ko jih uporabnik potrebuje (čas, ko se oskrba na domu izvaja). Našli smo sistematične razlike med občinami, ki jih je mogoče povezovati z drugimi lastnostmi občin. Razprava: Sekundarni podatki omogočajo določeno vrsto vrednotenja programa pomoči na domu, za celovito evalvacijo pa so nujno potrebni uvidi, ki jih lahko dajo le uporabniki, njihovi svojci ter izvajalci storitev. Ne glede na to, pa ugotovljene razlike med občinami izpostavljajo neenakost med prebivalci Slovenije glede na finančno in časovno dostopnost oskrbe na domu.
COBISS.SI-ID: 30430557
Teoretična izhodišča: Starejši predstavljajo ranljivo družbeno skupino zaradi več razlogov, in sicer zdravstvenih, socialnih in drugih. Socialna izključenost je koncept, ki omogoča opazovanje različnih vidikov ranljivosti starejših in njihovo kopičenje, je pa redkeje uporabljen in še neizkoriščen v gerontološkem raziskovanju. Metoda: V prispevku so avtorji uporabili inovativno raziskovalno metodo, ki temelji na kombinaciji kvalitativne in kvantitativne metodologije. Sekundarni kvantitativni podatki so uporabljeni v prvem delu študije, pri analizi socialne izključenosti starejših v Sloveniji. Slednje avtorji dopolnijo s poglobljenimi intervjuji s starejšimi, ki jih analizirajo na podlagi t.i. utemeljene teorije. Rezultati: Analiza socialne izključenosti (področje zdravja in dostopa do zdravstva, materialne prikrajšanosti, stanovanja in prostorske izključenosti ter vpetost v omrežja) je pokazala na nekatera bolj problematična področja, in sicer visoko stopnjo materialne deprivacije starejših, prostorske izključenosti, slabo zdravje in slab dostop do zdravstva. Slednja sta podrobneje analizirana pa podlagi kvalitativnih podatkov, in sicer z analizo strategij spopadanja z zdravstvenimi težavami, ki so, kot ugotavljajo avtorji številne in segajo od uporabe tehnologij do omejevanj in pomoči s strani omrežij in formalnih servisov. Razprava: Uporaba sekundarnih kvantitativnih podatkov ima veliko prednosti ter tudi nekaj pomanjljivosti. Zato je koristna dopolnitev in poglobitev teh podatkov s kvalitativnimi. Za razumevanje ranljivosti starejših na zdravstvenem področju se kaže analiza strategij shajanja kot primeren način raziskovanja, ki lahko omogoča oblikovanje praks in politik, ki bi aktivno podprle lastne, že razvite strategije starejših.
COBISS.SI-ID: 30430301
V socialnem delu s starimi ljudmi se ukvarjamo s povečevanjem zmožnosti in sposobnosti starih ljudi za soočanje s težavami in njihovo reševanje, obenem pa tudi z ozaveščanjem in spodbujanjem okolja za ohranjanje odnosnih mrež. Avtorica na podlagi emipiričnega raziskovanja prikaže položaj starih ljudi v razvoju institucionalnega varstva starih ljudi. Izpostavi nekatere značilnosti institucionalnega varstva starih ljudi in se pri tem opira na položaj starih ljudi v sodobni družbi, značilnosti domov za stare kot totalnih institucij in specifičnosti socialnega dela v domovih za stare ljudi. V preteklosti je vloga socialnih delavcev v domovih temeljila na osebnem odnosu s stanovalci. Danes je bolj v ospredju administrativna vloga. Ne glede na spremenjene vloge ostaja individualno delo s stanovalci specifična karakteristika strokovnega dela socialnih delavcev. Socialni delavci pomagajo stanovalcem pri prilagajanju na novo življenjsko okolje, zagotavljajo spoštovanje sposobnosti in zmožnosti stanovalcev, pomagajo stanovalcem pri reševanju težav, delujejo kot mediatorji med stanovalci in zaposlenimi. Glede na njihove različne vloge v domu se od socialnih delavcev pričakuje kontinuirano izobraževanje, kvalitetno opravljeno delo in osebne značilnosti, ki takšno delo omogočajo.
COBISS.SI-ID: 3713381