Izhodišča: Članek obravnava problematiko ene najranljivejših skupin v družbi, tj. starejših, in sicer tveganja za zdravje, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujejo starejši po njihovi subjektivni percepciji. Nato na osnovi strategij shajanja analizira načine, na katere si starejši pomagajo, ko so soočeni z različnimi tveganji. Metode: Prispevek temelji na raziskavi z dvostopenjskim modelom z integracijo kvantitativnih in kvalitativnih metod. Kvantitativni podatki ankete na kvotnem vzorcu (N = 558) so nadgrajeni v temeljnem kvalitativnem delu, ki s pristopom "grounded theory" z večstopenjskim kodiranjem analizira 35 polstrukturiranih poglobljenih intervjujev. Rezultati: V percepciji starejših so tveganja za zdravje v veliki meri prevladujoča. Zdravstvene težave lahko močno ogrozijo kakovost življenja, ki jo kot najpomembnejšo kategorijo predstavlja neodvisnost. Starejši z različnimi aktivnimi in s pasivnimi strategijami, ki segajo od uporabe tehnologij do omejevanja in prejemanja socialne opore, shajajo z zdravje ogrožajočimi okoliščinami vsakdanjega življenja. Razprava: Analiza strategij shajanja predstavlja primeren način raziskovanja, ki pokaže starejše kot dejavne akterje, ki sami skrbijo za lastno blagostanje. Na osnovi individualnih strategij lahko tudi posredno razberemo, na katerih področjih bi družba lahko storila več za avtonomnost in vključenost starejših prebivalcev naše družbe.
COBISS.SI-ID: 31346269
Starejši so v mnogih pogledih ranljiva družbena skupina. V prispevku je ranljivost starejših opazovana na podlagi koncepta socialna izključenost. Analizirana je socialna izključenost starejših s pomočjo kombinacije kvalitativnih in kvantitativnih metod. Kvantitativni podatki so uporabljeni za identificiranje področij, na katerih so starejši ljudje v Sloveniji posebno ranljivi. Opazovana so bila anslednja področja socialne izključenosti: materialna deprivacija, prostorska izključenost, slabo zdravje in dostop do zdravstva, stanovanjska izključenost in medosebna izključenost. Prva tri področja so bila identificirana kot najbolj problematična. Staregije shajanja z izključenostjo na posameznem področju so bila nato analizirana na podlagi poglobljenih intervjujev s pomočjo utemeljene teorije. Analiza je pokazala da starejši uporabljajo številne strategije, med njimi pa prevladujejo strategije na osnovi posameznikovh zmožnostih in njegovih socialnih omrežjih.
COBISS.SI-ID: 31847517
Uvod: Andersenov behavioralni model za pojasnjevanje uporabe storitev zdravstvenega sistema se uporablja tudi za pojasnjevanje uporabe storitev oskrbe na domu in drugih storitev oskrbe, ki so v domeni skupnosti. V model so vključeni dispozicijski in kontekstualni dejavniki (družinski in skupnostni) ter potreba po storitvah. V prispevku bomo obravnavali skupnostne kontekstualne dejavnike in njihov vpliv na uporabo storitev oskrbe na domu. Metode: V prispevku je uporabljena multipla klasifikacijska analiza na ravni občin. Odvisna spremenljivka je število uporabnikov oskrbe na domu glede na 1.000 prebivalcev v občini (oboje 65+). V model je vključenih več kontekstualnih spremenljivk, ki opisujejo značilnosti lokalnih skupnosti (občin) in prebivalcev. Rezultati: Kontekstualni dejavniki pojasnjujejo 13 % variabilnosti števila uporabnikov oskrbe na domu. Uporabnikov je sorazmerno več v urbanih občinah, občinah z manjšo gostoto prebivalstva, v občinah z večjim deležem študentov in delovno aktivnih prebivalcev. Organizacijski dejavniki (cena storitev za uporabnika in ponudba oskrbe ob popoldnevih, koncih tedna in ob praznikih) nimajo statistično značilnega vpliva na število uporabnikov oskrbe na domu, prav tako ne delež prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Zaključek: Raziskava uporabe oskrbe na domu na sekundarnih agregiranih podatkih na ravni občin je dala zanimive, a omejene rezultate. Nepričakovane in statistično neznačilne povezave je mogoče pripisati sorazmerni novosti programa oskrbe na domu. Izpostavljamo tudi nujnost raziskovanja oskrbe na domu na individualni ravni oziroma ravni uporabnikov.
COBISS.SI-ID: 31184477