Monografija je prva obsežnejša publikacija o dolgotrajni oskrbi v Ljubljani. Glede na demografski trend naraščanja števila starih ljudi, izpostavljenosti različnim tveganjem, ki tudi srednjo in mlajšo generacijo lahko v trenutku usodno zaznamuje kot osebe, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, je zavedanje o nujnosti uvedbe dolgotrajne oskrbe pri nas zelo pomembno. Monografija bralcu na prijazen in zanimiv način prikaže kaj dolgotrajna oskrba predstavlja, kako se v Ljubljani že izvaja, a ne pod tem imenom, kakšne potenciale in možnosti Mestna občina Ljubljana ima, da sistem dolgotrajne oskrbe uveljavi. Delo prepričljivo dokazuje, da je sedanji sistem oskrbe za ljudi, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo že sedaj, dober, da pa ga lahko še izboljšamo. Posebno vrednost monografiji dajejo konkretni napotki uvajanje dolgotrajne oskrbe v Ljubljani, s čimer nakazuje priložnost, da Mestna občina Ljubljana uvajanje dolgotrajne oskrbe prikaže kot pilotni model, ki bi ga veljalo preskusiti tudi v drugih lokalnih okoljih.
COBISS.SI-ID: 76309249
V prispevku obravnavamo spremembe v (zahodni) družini, ki vplivajo na medgeneracijsko učenje in socializacijo različnih generacij. Ugotovitve raziskave potrjujejo povezavo med odnosno bližino, vpetostjo v socialno okolje in vzajemnostjo pomoči, sodelovanja in učenja v družini. Analiza socialnih interakcij in vzajemnega učenja v izbranih primerih družin potrjuje domneve, da je socialna interakcija in struktura odnosov med družinskimi člani v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov, npr. družbenih norm in vrednot skupnosti, kompleksnosti zunanjega okolja, v katerem biva družina, socialno ekonomskega položaja družine in socialnih omrežij družinskih članov. Ugotovili smo, da se pripravljenost za vzpostavljanje skupnostnih vezi in vzorci dejavnosti v skupnosti prenašajo iz generacije v generacijo, kar velja zlasti, če so starši v času odraščanja njihovih potomcev v skupnosti dejavni in čutijo pripadnost skupnosti. Ljudje z močnim in povezanim družinskim omrežjem vključujejo v priložnostno učenje znotraj tega omrežja in ne iščejo možnosti izobraževanja v skupnosti.
COBISS.SI-ID: 52299618
Socialna oskrba na domu je izjemno pomemben program za zagotavljanje kakovosti življenja starejših, ki živijo v domačem okolju. Analize razvoja tega programa kažejo na izjemno veliko raznovrstnost med občinami v organizaciji in dostopnosti socialne oskrbe. Tipologija občin kaže, da obstajajo med občinami tudi podobnosti. V Sloveniji je leta 2008 obstajalo pet tipov občin, ki se razlikujejo po učinkovitosti in kakovosti pomoči na domu. Posamezni tipi se med seboj razlikujejo glede na to, kateri akter večinsko plačuje oskrbo na domu (država ali občina ali uporabnik) in kolikšna je ponudba in kakovost te oskrbe (trajanje obiskov in število uporabnikov). V prispevku preverjamo razvoj programa in spremembe v tipologiji občin. Ključna ugotovitev je, da se je heterogenost občin zmanjšala, se pravi, da smo za podatke iz leta 2010 empirično dobili manjše število modelov organizacije socialne oskrbe na domu kot za podatke iz leta 2008. Podrobnejša analiza indikatorjev, ki smo jih vključili v razvrščanje, in indikatorjev, ki smo jih analizirali, je pokazala, da je za večino občin možno reči, da je šel razvoj organizacije socialne oskrbe na domu v smeri večje učinkovitosti izrabe sredstev.
COBISS.SI-ID: 3973477