Monografija analizira, kako sodobna kapitalistična ideologija proizvaja idejo svobodne izbire in kako se v identifikaciji s to ideologijo povečujejo travme posameznikov. Monografija trdi, da se nenehna implementacija odgovornosti neizbežno konča s porastom tesnobe kot glavne afektivne drže sodobnosti. Če svoje življenje (vse do svojega telesa) doživljamo kot proizvod lastnih izbir, smo za svoje življenje očitno odgovorni. Toda to pomeni, da bomo vsakršno odstopanje od norme doživljali kot lasten neuspeh, kot poraz, ki bo v nas neizbežno vzbudil afekt tesnobe. Da bi se izognili tej nevzdržni psihični situaciji, trdi monografija, se bomo morali zato odreči lastni svobodi ter se vedno znova zateči k pomoči domnevne avtoritete. Tiranija izbire poznega kapitalizma torej paradoksno vodi v vzpon avtoritet in ekspertov, ki se nam pomagajo soočati z nevzdržno tesnobo v "menedžmentu" lastnih življenj.
COBISS.SI-ID: 1694798
Prispevek analizira specifično logično strukturo enega od argumentov s katerimi Erazem Rotterdamski v Hvalnici Norosti utemeljuje inherentno racionalnost Norosti/neumnosti. Navedeni argument ima dve ključni karakteristiki. Prvič, pokazati je možno, da je skoraj identična logična struktura navzoča tudi v Descartesovem Cogitu (od tod termin a-cogito). In drugič, v prispevku je prikazano, da je na podlagi malenkostne modifikacije argumenta, možno z enako gotovostjo kot je Descartes posredno dokazal obstoj misli kot take, dokazati tudi obstoj neumnosti. Na ta način prispevek neposredno poseže v eno najaktualnejših filozofskih debat, namreč obujeno dilemo (spekulativni realizem, eliminitivistični materializem), ali filozofija, na podlagi specifičnih argumentov, vendarle lahko podaja objektivne trditve tudi o noumenalni realnosti, se pravi realnosti, ki je neodvisna od načina njene subjektivne percepcije, ali pa mora, nasprotno, svojo ontološko funkcijo v celoti prepustiti znanosti. V tem kontekstu se prispevek, predvsem prek Deleuzove kritike standardnega modela misli, osredotoča na tiste segmente strukture misli kot take, ki ostajajo nezvedljivi na znanstveni epistemološki aparat. Na ta način pa tudi kritično opozarja na morda pretiran optimizem glede možnosti celovitih znanstvenih razlag človeških ravnanj. Prispevek bo v razširjeni verziji pod naslovom »A-cogito. The Ontological Proof of Stupidity«, izšel pri angleški reviji Critical Engagements
COBISS.SI-ID: 35609133
Sodobni kapitalizem temelji na prepričanju, da lahko v današnji družbi uspe vsakomur, ter da ljudje prosto izbiramo smeri svojega življenja. Tovrstna ideologija je vzpodbudila porast občutkov manjvrednosti, tesnobe in krivde. Prav tako so vse bolj razširjene najrazličnejše oblike mučenja samih sebe, kot tudi nasilni izbruhi do drugih. Sestavek se osredotoča na nove oblike samo-poškodovanja, ki jih lahko opazimo v post-industrijskem kapitalizmu, kot tudi na nove oblike nasilja, ki se izražajo v družbi kot taki. Pojasnili bomo tudi, kako fantazmatska struktura sodobnega kapitalizma prispeva k novim oblikam nevednosti, ki jih lahko opazujemo v razvitem svetu in svetu v razvoju.
COBISS.SI-ID: 1578830
Organi pregona poskušajo zločine vse več reševati s pomočjo telesnih sledi, ki jih najdejo na prizorišču kaznivega dejanja (kot so kri ali DNK). Nekateri forenzični strokovnjaki dajejo na sodišču neresnične izjave. Članek analizira tovrstna pričanja s pomočjo psihoanalize. Sprašuje se, ali v nekaterih primerih ne zaznamo nevrotičnega in perverznega uživanja izvedenca, ko s svojimi izjavami pomaga nedolžno osebo obsoditi na dolge zaporne kazni.
COBISS.SI-ID: 1623630