Članek temelji na prispevku, ki je bil predstavljen (kot vabljeno predavanje) na dnevih slovenskih pravnikov. Avtor najprej opredeli pojem podjetje v državni lasti in pojem upravljanje kapitalskih naložb države, nato na kratko pojasni posebnosti podjetij v državni lasti. V osrednjem delu razpravlja o tem, kakšna je po novem ureditev upravljanja podjetij v državni lasti v RS. Skuša nizati odgovore na vprašanja, kot so: ali je v RS zagotovljen učinkovit pravni okvir za družbe v državni lasti, kakšna je RS v vlogi lastnice, ali je zagotovljena nepristranska obravnava delničarjev, kakšni so odnosi družb v državni lasti z deležniki. Predstavi tudi zakonsko ureditev preglednosti in objavljanja podatkov, z vidika delovanja AUKN in podjetij v državni lasti. Kratko prikaže tudi korporativno upravljanje družb v državni lasti z vidika skladnosti s smernicami OECD in naloge odborov družb v državni lasti.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 11962961Zakon o slovenskem državnem holdingu je bil predstavljen kot eden od reformskih zakonov; pomagal naj bi pri odpravljanju javnofinančnih nesorazmerij v državi, seveda na podlagi učinkovitega in preglednega upravljanja in razpolaganja z državnim premoženjem. Državni holding naj bi torej opravljal svojo dejavnost v javnem interesu, in ne samo v interesu holdinga kot gospodarske družbe, ki ima svoj samostojni interes, ki je lahko drugačen od interesa države kot ustanovitelja. Vprašanje, ki se utemeljeno postavlja, je, ali je holding, ki je po pravnem statusu gospodarska družba, za katero veljajo predpisi zasebnega prava (ZGD-1 in drugi), primerna pravnoorganizacijska oblika za izvajanje nalog v javnem interesu. Holding kot delniška družba je pridobitna pravna oseba, katere temeljni namen je ustvarjanje donosa na vloženi kapital oziroma dobička za svoje delničarje. To velja tudi za Slovenski državni holding, saj nima niti statusa nepridobitne pravne osebe niti statusa javnega podjetja, za katerega velja, da ustvarjanje dobička ni temeljni cilj opravljanja dejavnosti, temveč dejavnost sama. Še posebej to velja zaradi številnih omejitev, ki jih zakon utemeljeno postavlja za izvajanje dejavnosti upravljanja kapitalskih naložb države (klasifikacija, strategija, letni načrt, soglasja vlade, državnega zbora, sestava organov ...) in vsekakor otežujejo upravljanje kapitalskih naložb države kot gospodarsko dejavnost ter otežujejo položaj slovenskega državnega holdinga (SDH) kot udeleženca na konkurenčnem kapitalskem trgu. Postavlja se vprašanje, ali ni za dejavnost upravljanja kapitalskih naložb države v javnem interesu morda primernejša oblika nepridobitna oseba javnega prava, ki ima dovolj visoko stopnjo neodvisnosti in samostojnosti glede na morebitne različne interese države kot lastnika. Takšna oseba bi lahko bila javna agencija po Zakonu o javnih agencijah, ki se lahko ustanovi na področjih, kjer glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog. Vendar tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) ni bila javna agencija v smislu navedenega zakona, ampak poseben neodvisen državni organ.
F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 13327185V prispevku je najprej predstavljena analiza veljavne pravne ureditve nasprotja interesov in kratka primerjalna analiza; ugotovljeno je, da je zakonska ureditev nasprotja interesov tudi po noveli ZGD-1 D neprimerljivo šibka glede na države EU. Razčlenjena so vprašanja, kot na primer navzkrižje interesov direktorjev z lastninskimi deleži, prepoved konkurence za člane organov vodenja in nadzora v RS, neodvisnost nadzornih članov organov vodenja in nadzora, nasprotje interesov funkcionarjev in uradnih oseb, nezdružljivost opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo, prepoved članstva v organih poslovodstva in nadzora za funkcionarje, prepoved in omejitve sprejemanja daril itd. V sklepnem delu je utemeljitev potrebnih zakonskih sprememb na tem področju s predlogi sprememb ZGD-1.
F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 12903249V prispevku so prikazane metode odpravljanja okoljskih upravno-pravnih in administrativnih ovir kot orodje za povečanje poslovnih investicij.
F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 2875114Nazaj v kapitalizem in v Evropo so bili slogani v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja v vseh nekdanjih socialističnih držav v srednji in vzhodni Evropi (SVE). Te so proglašale brezmejno vero v kapitalistični tržni mehanizem in v polnopravno članstvo v EU kot rešitev za vse sedanje in prihodnje gospodarske in družbeno-politične probleme. Dejansko je med "zlato dobo" rast v državah srednje in vzhodne Evrope precej prehitela rast v "starih" državah članicah EU, zato so se hitro približevali povprečju razvitosti EU. Vendar je šlo za rast "brez zaposlovanja", ki je bila v veliki meri odvisna od tujih prihrankov. Veliki primanjkljaji na tekočem računu so postali stalna značilnost držav srednje in vzhodne Evrope. Lizbonske strategije so še prispevala k propadu proizvodnem sektorju. Socialno je mogoče države Srednje in Vzhodne Evrope razvrstiti v dve skupini, v prvi so zadržali razumno raven socialne kohezije; tri baltske države so skrajna na drugi strani. Globalna finančna kriza, zlasti zmanjšanje kreditov, je izjemno udarila države SVE, ki potrebujejo zunanje financiranje. Tuje banke so začele umikati svoj kapital s krčenjem bilanc stanja v odvisnih družbah. Hkrati so tuje neposredne investicije padla na četrtino razdobja pred krizo. SVE države se tako soočajo z neto odlivi namesto nujno potrebnimi neto prilivi kapitala.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 519096857