Avtor pravne osebe opredeli in klasificira po interesni teoriji in preneseni metodi klasifikacije upravnih sistemov, upoštevaje pravno subjektiviteto pravnih oseb. Izvirno je prikazana inovativna klasifikacija, ki je uporabna tako za ad hoc pravno-ekonomske analize kot tudi za praktično razvrščanje pravnih oseb pri ugotavljanju njihove subjektivitete, pa naj gre za ekonomsko analizo prava, vprašanja zasebnega ali javnega prava. Predlagana klasifikacija je praktično uporabna, univerzalna in globalna. Popolnoma je uporabna v Sloveniji. Delno pa jo lahko uporabimo tudi v primerih, ko pravni red druge države, drugače kot v Sloveniji, določi subjektiviteto pravnih oseb na svoj način. V teh primerih je mogoče shemo preprosto in hitro prilagoditi, saj so merila razvrščanja pravnih oseb na (teritorialne) oblastne, (negospodarske in gospodarske) funkcionalne in popolnoma nepridobitne po mnenju avtorja univerzalna. Klasifikacija izhaja iz nemške razvrstitve pravnih oseb na korporacije in ustanove (universitas personarum, universitas bonorum) in jih umešča po kriterijih oblastnosti, funkcionalnosti in nepridobitnosti (oziroma dobrodelnosti).
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 2718954Delo je napisano kot univerzitetni praktikum, potreben za osnovno razumevanje glavnihinstitutov prava in države. Pomen praktikuma poiščimo v parafrazirani misli rimskega filozofa in govornika Gaja Tulija Cicerona: Non enim tam tam praeclarum est scire leges quam turpe nescire. V prostem prevodu: ni tako sijajno poznati pravo, kot je sramotno, če ga ne poznaš. Zato se osnovno pravno znanje zahteva od vsakega intelektualca, predvsem pa od vsakega prihodnjega diplomiranega naravoslovca ali družboslovca, tudi če to ne bo univerzitetni diplomirani pravnik. V delu so tako prikazani temeljni sestavni deli prava in pravni red, v katerega so le-ti vertikalno ali horizontalno vpeti. Pojmi so včasih poenostavljeni prav z namenom približati pravo in razumevanje prava tudi bralcu, ki sicer ni pravnik. V zadnjem delu je prikazana država, njeni bistveni elementi in vrste držav po različnih kriterijih.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 74786561Namen članka je analizirati in primerjati fraktalno strukturo hrvaškega in madžarskega trga. Prisotnost komponent dolgoročnega spomina zagotavlja evidenco, ki ne govori v prid šibkosti učinkovitosti borz. Izhodiščna hipoteza je, da ni dolgoročnega spomina na hrvaškem in madžarskem borznem trgu oz. donosih, kar smo preverjali s pomočjo testov Kwiatkowski-Phillips-Schmidt-Shin (KPSS) (1992) test, Lo's (1991) prilagojeni test, valjčno metodo (WOLS) s cenilko Jensen (1999). Raziskava je pokazala, da lahko cenilka WOLS pripelje do različnih zaključkov glede prisotnosti dolgoročnega spomina na borzah. Potrdimo, da je fraktalna struktura individualnega borznega trga lahko zamegljena z agregatnimi donosi. Glavna ugotovitev prispevka je, da se oba trga izogneta dolgoročnemu spominu. Dolgoročni spomin je zaznati samo na posameznih papirjih madžarskega trga , ne pa za cel borzni indeks. Lahko zaključimo, da je madžarski trg šibko učinkovit, hrvaški pa ni.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 11279644