Članek raziskuje, kako so različne oblike in intenzivnost participacije v spletnih zdravstvenih skupnostih (SZS) povezane z intrapersonalnimi in interakcijskimi razsežnostmi psihološkega opolnomočenja v SZS. Pretekle raziskave nakazujejo pomembne razlike v psihološkem opolnomočenju glede na oblike in intenzivnost participacije v SZS, pri čemer uporabniki, ki javno objavljajo sporočila v SZS običajno dosegajo višje stopnje intrapersonalnega opolnomočenja za razliko od uporabnikov, ki sporočila v SZS zgolj berejo. Ob enem pa je malo znanega o tem, kako je - pogosto zanemarjen - interakcijski vidik psihološkega opolnomočenja povezan z uporabo SZS. Znanstvena izvirnost in odličnost pričujoče študije se izkazuje skozi oblikovanje teoretskega okvira in empirične potrditve hipotez, ki kažejo, da je za boljše razumevanje pomena participacije v SZS za psihološko opolnomočenje njenih uporabnikov pomembno razlikovati ne le med različnimi oblikami participacije, ampak tudi med intrapersonalnim in interakcijskim vidikom psihološkega opolnomočenja.
COBISS.SI-ID: 32550237
Vsakdanje, neomejeno, fleksibilno in spontano pogovarjanje med člani spletne skupnosti je pomembno za razvoj občutka pripadnosti skupnosti, vzdržnosti le-te, pa tudi za konstrukcijo identitete, javne sfere in za vzdrževanje samoumevnih struktur življenskega sveta. Medtem ko je odsotnost kvalitet spletnih pogovorov pogosto predmet razprav in raziskav, pa v tem članku zagovarjamo idejo, da je potrebno obravnavati in podvreči kvantiativnemu raziskovanju tudi pozitivne vidike spletnih pogovorov. Namen tega prispevka je vpeljati pojem in mersko lestvico zaznane kvalitete spletnih pogovorov in raziskati psihometrične lastnosti merskega inštrumenta z vidika vsebinske, konvergentne, disriminantne in kriterijske veljavnosti in zanesljivosti. Članek predstavi pet-faktorsko strukturo kvalitete pogovorov, ki je testirana na vzorcu 1276 članov spletnih skupnosti. Konfirmatorna faktorska analiza potrdi večdimenzionalno strukturo, medtem ko korelacijska in regresijska analiza pokažeta dovolj visoke vrednosti konvergentne, diskrimnantne in kriterijske veljavnosti. Predstavljene so sugestije za nadaljno izboljšavo merskega inštrumenta in potencialne rabe merskega inštrumenta za raziskovanje in razumevanje fenomenov v spletnih skupnostih.
COBISS.SI-ID: 32641117
Participacija javnosti pri odločanju je v zadnjih desetletjih postala skupni refren političnega in znanstvenega diskurza, vendar se pogosto ne uresničuje. Ta študija se osredotoča na osnovno vprašanje konstrukcije razlike med znanstvenim in javnim znanjem in njenih posledic. S pomočjo analize diskurza znanstvenih besedil o trajnostnem razvoju smo identificirali tri skupine slovenskih družboslovcev, ki so se razlikovali v svojih stališčih glede odnosa med znanstvenim in javnim znanjem in posledično vloge in značaja sodelovanja javnosti v procesih odločanja. Ob vzponu participativnih praks ostaja problematična prevlada "deficitarnega modela" razlikovanja.
COBISS.SI-ID: 32770141
Študija nakazuje, da so se politični, ekonomski in družbeni obrazi Slovenije bistveno spremenili v polovici desetletja krize. Medtem ko je zmožnost državljanov, da vplivajo na pomembne politične odločitve, okrnjena tako na nacionalni kot nadnacionalni ravni, nestabilnost postaja endemična, družbena solidarnost pa izginja. S kvantitativno in kvalitativno analizo vsebine študija proučuje, kakšno je bilo medijsko sporočanje o razvijajoči se krizi v obdobju 2008-2013 glede na dinamiko med strukturo in delovanjem, kot tudi skozi na ključne slovenske in mednarodne značilnosti in obrise krize. Študija kaže, da so slovenski novičarji in mediji komaj služili kot povezovalna sila in skupni forum za vključujočo in odprto razpravo. Rezultati analize kvantitativne vsebine namreč kažejo, da je novinarstvo poročalo o "vzrokih" krize tako, da jo je prikazovalo kot nekaj povsem naključnega, medtem ko so novinarji le redko pokazali na možnost njene sistemske narave. Podobno so bile "rešitve" pretežno predstavljene znotraj prevladujočih paradigem ali skozi neoliberalno prizmo, ki so jo prevzemali predvsem nosilci politične in ekonomske moči. Kvalitativna analiza vsebine, ki proučuje, kako so slovenski mediji posredovali odločilne prelome in ključne trenutke razvijajoče se krize, razkriva, da so se novinarji pretežno usmerjali na dogodke, poenostavljene primerjave in naturalizacijo uveljavljene delitve moči na nacionalnih kot tudi na mednarodnih ravneh.
COBISS.SI-ID: 33098333
Članek analizira poročanje slovenskih medijev o gospodarski diplomaciji v obdobju januar-junij 2011. V njem avtorja prikažeta temeljne značilnosti medijskega poročanja o gospodarski diplomaciji, s poudarkom na prisotnosti gospodarske diplomacije v medijih, ključnih novinarskih virih ter odnosu dominantnih novinarskih virov in medijev do gospodarske diplomacije. Ugotovitve članka so naslednje: Gospodarska diplomacija v slovenskih medijih ni osrednja tema javne razprave, prav tako je poročanje o njej redko (le 2,3 odstotka vseh prispevkov o zunanji politiki). Ključni novinarski viri, ki o njej razpravljajo, so politične elite, predvsem uslužbenci Ministrstva za zunanje zadeve, ki so tudi njen osrednji akter. Viri, ki zastopajo gospodarske interese, so razmeroma manj prisotni v medijih, pri čemer je njihov odnos do gospodarske diplomacije prav tako pozitiven; edini vir iz te skupine, katerega odnos do gospodarske diplomacije je negativen, je interesno združenje GZS. Odnos medijev do gospodarske diplomacije temelji predvsem na objektivizaciji poročanja, kar pomeni, da v večini primerov mediji o gospodarski diplomaciji poročajo skopo, dogodkovno, skoraj popolnoma odsotno je njeno komentiranje, tisti, ki aktivnosti gospodarske diplomacije komentirajo, pa do nje običajno zavzamejo pozitiven odnos.
COBISS.SI-ID: 30996829