Pri ameriški založbi Hampton Press v New Yorku je konec oktobra 2011 izšla knjiga slovenskega komunikologa in profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Slavka Splichala. Naslov Transnationalization of the Public Sphere and the Fate of the Public (Transnacionalizacija javne sfere in usoda javnega) lahko razumemo kot nadaljevanje in razvijanje osnovnega premisleka osrednjih komunikoloških, socioloških, pa tudi političnih toposov. Knjiga prinaša tako zgodovinski kontekst konceptov javnega, javnega, privatnega, civilne družbe, mesta medijev v kontekstu rojstva nacionalnih demokratičnih držav kot navezavo na najbolj aktualne razprave s tega področja in poskuša odgovoriti na izzive današnjega časa, kot je, denimo, vprašanje nadzora in cenzure v globaliziranem svetu.
COBISS.SI-ID: 30762333
Članek obravnava vzorce družbenih rab medosebnih komunikacijskih tehnologij, ki so prisotni v današnjem kompleksnemu medijskem okolju, kjer lahko ljudje sočasno vzpostavljajo in vzdržujejo medosebne stike prek različnih komunikacijskih tehnologij. Avtorji v članku uvodoma ponujajo celovit pregled t.i. primerjalnih študij o uporabi medosebnih komunikacijskih tehnologij, ki so nastale v okviru teorije uporab in zadovoljitev. Ob tem izpostavljajo tezo, da je omenjeni pristop učinkovit pri iskanju odgovorov na vprašanja o uporabniških preferencah glede izbranih komunikacijskih tehnologij, hkrati pa ni najustreznejši za analizo vzorcev dejanskih rab medosebnih komunikacijskih tehnologij. Za razliko od študij, temelječih na teoriji uporab in zadovoljitev, ki oblikujejo različne tipologije motivov uporabe tehnologij na psiholoških teorijah motivacije in potreb, avtorji v članku predlagajo, da veljavna konceptualizacija dejanskih družbenih rab tehnologij za medosebno komuniciranje lahko izhaja iz teorije družbenega delovanja. Slednja namreč omogoča opredelitev splošnih vzorcev družbenih rab tehnologij za medosebno komuniciranje. Upoštevajoč nedavne izsledke raziskav, ki so nastale v okviru teorije uporab in zadovoljitev, zato avtorji razumejo družbene rabe tehnologij kot družbeno delovanje, pri čemer v svojem razumevanju le-tega izhajajo iz Habermasove teorije družbenega delovanja. Omenjena teorija namreč ponuja izhodišče za opredelitev tipologije družbenih rab komunikacijskih tehnologij, ki omogoča splošno in celovito teoretsko, ob enem pa tudi veljavno in zanesljivo empirično analizo. Na osnovi anketnih podatkov, zbranih na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, avtorji s pomočjo naprednih multivariatnih statističnih metod analizirajo uporabo petih komunikacijskih tehnologij (mobilni telefon, kratka besedilna sporočila, fiksni telefon, osebni stik in internet) za štiri družbene rabe, in sicer informacijsko-kooperativno, strateško, odnosno in ekspresivno.
COBISS.SI-ID: 30475613
Sodoba univerza konstitutira javnost skladno s Kantovimi demonzijami javnosti, saj (1) udejanja načelo javnosti in javnega razpravljanja, (2) spodbuja osebnostni intelektualni razvoj brez predsodkov in (3) presega etnične/nacionalne meje. Normativno lahko univerzo obravnavamo kot okolje v katerem "izobraženi posametnik […] javno izraža svoja mnenja o nepravilnostih in nepravičnosti kot član skupnosti ali celo kozmopolitske družbe." Kot specifične javnosti univerze tudi krepijo transnacionalizacijo javne sfere. Odprto pa ostaja vprašanje, če se taka univerza lahko razvija v današnjem ekonomsko pogojenem globalnem vladovanju, oziroma, kakšne bi bile posledice, če bi v globalnem okolju univerza kot "javnost" izginila.
COBISS.SI-ID: 30532189